Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 Frazemi s sestavino vést
bíti brez vestí ekspr.; pren.
 
Pomen
 
ne delati, misliti v skladu s splošnočloveškimi načeli dobrega, vendar pri tem ne čutiti moralne odgovornosti, krivdeSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeNe oklevaj, gospa, in pomni, da stari Herman tudi ne okleva. V višavah njegovega rodu si ti za njega nadležen črv in brez vesti te bo pohodil s svojo težko nogo. (Anton Novačan, Herman Celjski, NB)
Samo svinjarij ne delajte. To vam govorim zato, ker sem videl, kako umazane stvari narede človeka brez vesti in morale, če se dokoplje do oblasti v četi in višji komandi. (Matevž Hace, Naši obrazi, NB)
»Kaj pravite?« »Da ste podla duša, človek brez vesti in brez časti, ki ni vreden, da bi ga raztrgali moji psi,« je zakričal vitez Gemonski, ki se ni več mogel premagovati. (Miroslav Malovrh, Na devinski skali, NB)
Jasno mi je, da politiki v obeh državah v predvolilnem času iščejo nasprotnike na drugi strani in tako odvračajo pozornost z aktualnih in življenjsko pomembnih stvari, povezanih z brezposelnostjo, šibkim gospodarstvom in ekonomijo. Vsi mogoči šarlatani in ljudje brez vesti stopajo pred televizijske kamere in govorijo proti drugi strani ter ji očitajo vse mogoče grehe. (Delo, 19. sep. 2006, NB)

bíti vést kóga/čésa ekspr.; v povedni rabi, s pril.
 
Pomen
 
kdor, kar vzbuja v kom moralno odgovornost, krivdo za kaj slabega, nedopustnegaSkrij zgleda▾
 
Zgleda rabeTežko bi izpostavil le eno. Prva naloga opozicijskih strank je predvsem v tem, da je vest parlamenta. Zato vse evropske demokracije čuvajo opozicijske stranke kot zenico svojega očesa, saj ravno majhne stranke pomenijo tudi demokratičnost države. (Delo, 4. okt. 2000, NB)
Denis Latin in HTV sta prišla kot naročena. Latinica je vest naroda. (Delo, 24. dec. 2005, NB)

iméti čísto vést ekspr.; pren.
 
Pomen
 
ne biti kriv česa, ne storiti nič slabegaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeStrička Nandeta ni bilo na svatbi. Rekel je: Rajši imam čisto vest kakor polne žepe. Koliko ljudi mora stradati, da se gospodu Migcu dobro godi! (Rado Murnik, Ženini naše Koprnele, NB)
»Ali te nisem videla, kako si bežal sem gor? Da si imel čisto vest, bi ne bil bežal na vso sapo … Kar hitro mi povej, kam si skril Mojco?« »Oj, teta Pehta!« je odgovarjal Rožle in je jokal.« (Josip Vandot, Kekec na volčji sledi, NB)
Jaz imam čisto vest, ne vem pa, če jo ima on, saj je lagal, da ga podpira celotna ekipa, ki je potem – brez ene same izjeme podpisala peticijo, da obsoja njegovo ravnanje. (Delo, 10. jul. 2002, NB)
Preneseno na njihove nosilce to pomeni: cenijo prijetno, zdravo življenje, skladno z okoljem, naravo in družbenimi merili. Veseli jih potrošništvo, obenem pa hočejo imeti čisto vest. (Delo, 6. nov. 2006, NB)

iméti kàj na vésti ekspr.; pren.
 
Pomen
 
biti kriv česa, storiti kaj slabegaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeJaz že imam enega, je ob njej žvrgolela Amalija, en greh že imam na vesti, je govorila in se smejala. Maloprej je gledala moške, kako se umivajo, je rekla … (Drago Jančar, Katarina, pav in jezuit, NB)
Navsezadnje je treba reči še tole: ideološka »impregniranost« zagotovo ni monopol zgodovinarjev. Tudi pisatelji različnih časov in narodov imajo na vesti lepo število politično motiviranih potvorb stvarnosti. (Igor Grdina, Poti v zgodovino, NB)
Možje postave so mladeniča naslednjega dne ustavili v Domžalah, po krajšem pomenku pa se je izkazalo, da ima na vesti kup prekrškov. (Delo, 18. jan. 2000, NB)
Tatinski par si je v Benettonovi trgovini na Stanetovi oprtal kopalna kostuma, platnene hlače, poliestrski plašč in krajše oblačilo v skupni vrednosti 60 tisoč tolarjev. Možje v modrem domnevajo, da imata na vesti še več podobnih dejanj po celjskih trgovinah in bodo njun primer še podrobneje raziskali. (Delo, 17. jul. 2000, NB)

iméti kóga na vésti ekspr.; pren.
 
Pomen
 
biti kriv smrti, nesreče kogaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeKaznjenka je, s Štajerskega je doma ali iz Prekmurja, svojemu otroku je prerezala vrat z navadnim pipcem in je otroka zakopala v hlevu, pa ga je izgrebel pes. Pravijo, da ima od poprej tudi že enega na vesti. (Fran Milčinski, Dvanajst kratkočasnih zgodbic, NB)
Brez usmiljenja si izrežem svoj del iz njegove krvaveče duše, če morem, si vzamem celo. Najrajši storim to na fin način, tako da komaj opazi mojo nakano in da komaj ve, odkod bolečina – o, jaz sem prebrisan, lepo število takihle ranjenih, okradenih duš imam že na vesti ter bogatim z ukradenim bogastvom svojo dušo, ki bi bila drugače tako uboga, tako prazna … (I. Cankar, Zaljubljena fantazija, NB)
Ko je ugledal v naslonjaču starega grofa, se je nekako zmedel. Ni se ga nadejal, in ko ga je zdaj zagledal po desetih, morda celo po dvanajstih letih in prav takega, kakor ga je poznal od mladosti, se je začudil: »Ali se nič ne stara, ali ne sivi, ali bo živel do sodnega dne, galjot, ki ima enajst kmetiških življenj na vesti pa še življenje mojega očeta?« (Ivan Pregelj, Štefan Golja in njegovi, NB)
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik nem.jmdn. auf dem Gewissen haben

iméti kosmáto vést ekspr.; pren.
 
Pomen
 
biti kriv česaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabePodročja posameznih družin niso posebno obširna in večinoma vsi ljudje v tistem območju prestopnika osebno poznajo. Ni kaj reči; človek mora imeti skrajno kosmato vest, da mu takšna javna »slava« ne seže do živega. (J. Stanič, TT 1965, št. 8, 3)
Matevž Marijanice ni imel resnično rad. Bil je lenuh, pokvarjen fant, ki je imel zelo kosmato vest, zlasti ko je šlo za tvoje in moje. (Jan Plestenjak, Lovrač, 1936, 57)
»Ali me boš ti pestil, saj me tako več nočeš razumeti? Kaj pa se siliš z besedniško modrostjo, kakor bi te najel, da mi pereš kosmato trgovsko vest. (A. Slodnjak, Neiztrohnjeno srce, 1956, 203)
Razen te, pravili so mi ljudje še za pet drugih, da so zapravile zarod z juho neke trave, z vranjim kljunom ali z nekimi neznanimi jagodami, ki rasto na grajskih vrteh in se drevile potem v Celje, da jim ostrga slepi župnik kosmato vest. (J. Trdina, LZ 1884, 397)
 
Izvor frazema
 
Pomen frazema imeti kosmato vest temelji na besedni zvezi kosmata vest, pomen te pa izhaja iz pomena sestavine kosmat: ekspr. ‘nespodoben, opolzek’.

iméti slábo vést ekspr.; pren., tudi kot primera s kot bi imel
 
Pomen
 
biti moralno odgovoren, kriv za kaj slabega, nedopustnegaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeŽe od antike naprej so se vladarji in vojskovodje zatekali k zapletenim razlagam, ki lahko vsak osvajalni pohod prevedejo v neizogibno obrambno akcijo, pri tem pa jih ni pretirano motilo, da niso bili niti približno tako prepričljivi kot Macchiavelli s svojo zgodbico o zajcu, ki je napadel psa … Voltaire je bil med prvimi, ki so imeli zaradi tega slabo vest. (Oto Luthar, O žalosti niti besede, NB)
Če človek zna in celo želi loviti osebno ravnovesje v okviru raznolikih in dinamičnih sodobnih življenjskih odnosov, ni razloga, da bi imel slabo vest, ker ne prakticira sheme, ki je v ozadju Rugljeve metode zdravljenja alkoholikov. (Delo, 2. dec. 2000, NB)
Očitno se bodo moje proustovske pelargonije kmalu znašle v smeteh. Brez vsakega zmagoslavja, mislim, da bom celo imela slabo vest. Izgovor naj bo pretemno in prehladno stopnišče. (Delo, 11. okt. 2002, NB)
Ne vem, kaj bom z njima? je zmajal Gajaš, ko sva potem na vogalu skupaj pokadila cigareto. Obljubil sem jima za čez zimo in to se seveda razume, je dejal nekako res zaskrbljeno, kot bi imel slabo vest, ali bi se pač bal, da se jima bo čez noč kaj zgodilo. (Feri Lainšček, Petelinji zajtrk, Roman, NB)

kot bi imél slábo vést, gl. imeti slabo vest.

vést gríze kóga ekspr.; pren., 3. os. ed., tudi prih., pret.
 
Pomen
 
je moralno odgovoren, kriv za kaj slabega, nedopustnegaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeOdvetnika je grizla vest, ker je svojega premožnega klienta zmeraj bolj izpostavljal nezaslišanim žalitvam. Razen tega je doživel občuten poraz tudi pred Vido, katere prezir se je jasno zrcalil z njenega razžarjenega obraza. (Gustav Šilih, Beli dvor, NB)
Zamahnil bo z rokami in ne bo ga več. »Morda pa le ni bilo prav, Matevž,« jo je grizla vest in zvračala vse nanj. Gledala je skozi okno in se zdaj in zdaj ozrla, kako bo deloval strup. (Jan Plestenjak, Lovrač, NB)
V razmislek pa si vendarle dovoljujem njih in njim podobne »rdeče in črne gospode« spomniti na to, da se Judež po izdaji svojih načel in svojega učitelja ni obesil zato, ker bi ga grizla vest, pač pa zato, ker je premalo dobil … (Delo, 12. jan. 2002, NB)
Po Jurčevi smrti, ki one noči ni prebolel, ostal je brez prijatelja. Vest ga je grizla in zgrizla, kajti nekega jutra so ga našli mrtvega. (Josip Jurčič, Domen, NB)

vést pêče kóga ekspr.; pren., 3. os. ed., tudi prih., pret.
 
Pomen
 
je moralno odgovoren, kriv za kaj slabega, nedopustnegaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeMisliš, da se mi ukvarjamo z vprašanji tvoje vesti, to si lahko samo želiš. Nikogar ne zanima, ali se zbujaš ponoči in ali te peče vest. (Drago Jančar, Dedalus, NB)
Gospodje ne vedo, pa bi lahko vedeli in bi pravzaprav morali vedeti, pa menda niti ne marajo vedeti. Rajši vztrajajo v stanju krivice in pišejo ocene, v žepe si bašejo srebrnjake, za vsako vrsto pet vinarjev, morebiti celo več, začeta vrsta jim šteje kar za celo, in jih ne peče vest, ko si grmadijo posvetnega blagostanja, zapravljajo pa večne zaklade. (Fran Milčinski, Drobiž, NB)
Občudujem mame, ki odklopijo vse, pozabijo na službo in vsakdanjik ter mirno odidejo na bolniško. Sama sem prestrašena, razdražljiva, odgovarjam na službene klice, urejam stvari od doma, obenem pa me peče vest, ker nisem v celoti z bolnim otrokom. Vrtim se v začaranem krogu. (Viva, oktober 2002, NB)
Torej je sprava potrebna samo domobrancem. Njih upravičeno peče vest za narodno izdajo med vojno in namesto, da bi se opravičili slovenskemu narodu, se njihova aroganca v zadnjem času histerično stopnjuje z obsodbo preteklosti. (Delo, 13. sep. 2006, NB)
Pripetilo pa se je, da je od tistega dne postala vse bolj molčeča in vase pogreznjena. Kesanja ni čutila, vest je ni pekla ne pred Bogom ne pred ljudmi – kajti s prvim kakor z drugimi ni vodila tenkih računov. (Ciril Kosmač, Hiša št. 14, NB)
Slovar slovenskih frazemov