Samostojni izpis sestavka

brez2
ESSJ: s.v. brẹ́za
Gradivo
brȅz m, g brẹ́za ‘Betula’ (Pleteršnik po Valjavcu); v narečjih: primor. bˈrẹs m ‘navadna breza’ (Belvedur (Istra) – SDLA-SI: I, 165).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. dial. ftn *brě̏z m ‘Betula’ (Istra);
= hrv. dial. brȅz m ‘Betula’ (Belostenec, Habdelić, Stulić; Slavonija, Križevci), ukr. dial. berez ‘isto’ (Anikin: 3, 114), dl. dial. br’as (Dešno/Dissen – OLA L 3, 2000: 150);
< psl. dial. ftn *be̋rzъ m ‘Betula’;
= lit. béržas m ‘Betula’ in let. bẽ̹rzs m ‘isto’;
< pide. dial. ftn *bhérg’H2o-s m ‘Betula’;
ob arealno širšem po spolu različnem ftn *be̋rza f (ÈSSJa: I, 207s.; Bezlaj ESSJ: I, 43) sta le lit. béržas in let. bẽ̹rzs popolna ustreznika s psl. ftn moškega spola (Furlan, Annales 18/1, 2008, 113s.; ista, SR 56/2, 2008, 9). Na širši areal tega psl. besedotvornega arhaizma lahko kaže še stblg. brězok ‘april’ < *‘mesec/čas, ko se iz brezovega lubja nabira sladek brezov sok’, ki ne more biti izpeljanka na *-ko- iz psl. ajevskega subst *be̋rza ‘Betula', ampak iz psl. sin *be̋rzъ (Vondrák2: I, 612; Furlan, Slavia 79/1, 2010, 41 z op. 3 in 4), tj. *be̋rzo-kъ.
Povezave
breza1
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika