Samostojni izpis sestavka

cipelj
ESSJ: Ø
Gradivo
cípelj m, g -plja ‘Mugil’ (SSKJ), cípelj, g cȋplja ‘isto’ (SP 2001).
Beseda se kot cipelj oz. cipel najprej pojavi v strokovnem in časopisnem tisku druge polovice 20. st. in je bila prvič slovarsko zabeležena v SSKJ.
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. *ˈci:pәl m, g -pla ‘Mugil’;
nato zaradi izglasnega -l /-l/ poknjiženo v cipelj /cipәlj/.
hrv. cȉpal m, g -pla ‘Mugil cephalus’, leta 1740 czipēl ‘cephalus’ (Belostenec), čak. cȉpal ‘Mugil cephalus’ (ČDL), v Istri cīpal m, g -pla ‘isto’ (Labin – Milevoj 2006), kar ima Skok: I, 268 zaradi vzglasnega c- in medglasnega -p- za dalm. rom. ostanek z reduciranim medglasnim -a- iz rom. *cefalu, pozno lat. cephalus iz gr. κέφαλος m ‘Mugil cephalus’.
Substitucija rom. *-e- se je verjetno realizirala prek * > hrv. čak. -ȉ-, slov. substitut za vokal v drugem zlogu rom. leksema pa kaže, da bi bilo možno izhajati iz rom. *ˈce:fŏlŭ > jslov. *cě̋pъlъ m (ap A) > hrv. čak. cȉpal, tj. z razvojem rom. a > o, ki ga potrjujejo it. beneško gradivo, prim. cièvolo ‘Mugil’ (Boerio 1867). Izposojenka lahko spada v isto plast kot hrv. žȁkan m, g -kna ‘diakon’, sln. žaken ( žaken).
Etimološka razlaga
Gr. κέφαλος se razlaga kot tvorjenka iz gr. κεφαλή f ‘glava’, češ da naj bi bil cipelj tako poimenovan zaradi svoje velike glave (Battisti-Alessio: 838; Doria 1987: 807; Skok l.c.; Frisk: I, 835), a Vinja 1986: I, 223s. (sledeč Pisaniju) izpostavlja, da cipelj niti po velikosti glave niti po kateri značilnosti v/na glavi ne izstopa, zato je verjetno, da je povezava ihtn κέφαλος s κεφαλή ‘glava’ ali ljudskoetimološka ali pa ihtn v grškem sistemu prvotno ni označeval ciplja.
Hrv. cȉpal je v kontinentalni del Hrvaške prišlo iz čakavskih ikavskih govorov.
Sln. sin morski lipan, mugil.
Diahrona besedna družina
Povezave
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika