Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

božati
ESSJ bọ̑žati
Gradivo
bọ̑žati -am impf ‘ljubkujoče premikati roko po čem; povzročati prijeten, ugoden občutek’ (SSKJ), bọ́žati bọ́žam/bọ̑žam ‘nežno gladiti (po koži), ljubkovati’ (Pleteršnik); nad. bùažat (Rigoni, Salvino 1999 s.v. accarezzare), bùažat, bùožat ‘accarezzare’ (Špehonja 2012b), kraš. bŭóžat ‘streicheln’ (Štrekelj 1887: 488), črnovr. bȗǝže̦t (Tominec 1964), dol. buọ́že̥t ‘božati’ (Smole Diss. 1994), kost. ˈbọ:žat -an ‘isto’ (Gregorič 2014), štaj. zgsav. ˈbȯ:žat -ǝm (Zadrečka dolina – Weiss 1998), pkm. bóužati ‘gladiti, božati’ (Beltinci – Novak 1996), båužati -an ‘božati’ (Porabje – Mukič 2005); v Čabru bˈu:žat -an ‘isto’ (Malnar 2002).
Pf pobọ̑žati -am (SSKJ), pobọ́žati pobọ̑žam (Pleteršnik), kor. obir. mɛ j pa zmì:ri pubò:žuwa (Karničar 1990: 300) ‘me je pa vedno pobožala’, nad. pobùažat ‘accarezzare’ (Rigoni, Salvino 1999 l.c.); dem bọ̑žkati (v otroškem govoru – SSKJ), nad. bùašcat, pobùašcat ‘accarezzare’ (Rigoni, Salvino 1999 l.c.), cerklj. búšcat ‘božati’ (Razpet 2006).
18. st.: bujshati ‘streicheln, gladiti, pogladiti’ (Gutsman 1789) [bujžati] s prehodnim j v naglašenem zlogu; 19. st.: božati ‘liebkosen’ (Cigale 1860).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. ?
Etimološka razlaga
Nejasno.
Pomensko osamljeno ( vožit). Izhajati bi bilo mogoče iz intranz denom *ubož-ě̋ti ubož-ě̋i̯ešь > *uboža̋ti, *uboža̋i̯ešь (> *ubožā̑šь > *ubòžāšь) iz adj *ubògъ ‘ubog, reven; beden, pomilovanja vreden’ s primarnim intranz pomenom ‘biti/postati ubog’, ki se še ohranja v sln. ob-ubọ̑žati -am pf ‘postati reven’, oz. ‘biti/postati beden, pomilovanja vreden’ in je tako kot obubọ̑žati sekundarno postal tranzitiven, prim. vojne so ljudi obubožale ‘vojne so ljudi naredile siromašne’, nisem hotel domačih obubožati ‘nisem želel domačih osiromašiti’. Po percepciji, da je božanje pomilovanje, pa je lahko pridobil pomen ‘delati koga usmiljenja vrednega, pomilovati koga’.
Psl. denom *ubož-ě̋ti je znan v csl. ubožati, ubožaješi ‘pauperem esse’ (toda ubožiti, ubožiši ‘pauperem facere’), r. ubóžetь ‘postajati reven’ (z aktualiziranim znakom o denom na *-ěti) , ukr. ubóžaty, ubóžaeš ‘isto’, tudi ubóžity (Grinčenko 1907–1909).
Novoakutirana prez osnova *ubòžāšь, po redukciji vzglasnega u- isln. *bṓžaš je v sln. nadomestila staro infinitivno sln. *božáti, dial. *bóžat bọ́žati/bọ̑žati.
Zaradi formalnega intranz znaka, tj. tvorjenosti na *-ěti > sln. -ẹ́ti, ni sprejemljiva Pleteršnikova razlaga (sprejema Snoj 2003: 53), po kateri naj bi bil denominativ prvotno delokutiv in pomenil ‘ubogi/ubožec komu praviti’. Delokutivi so namreč tudi formalno tranzitivni.
Bezlaj ESSJ: I:36 je dvomil v povezavo z adj ubọ̑g in domneval, da se v sln. bọ̑žati tako kot v r. búžatь ‘umirati’ ohranja nazalizirana varianta pide. *bheu̯gh- ‘kriviti se’. V medsebojno sorodstvo sln. in r. glagola dvomita Kurkina, Ètimologija 1977, 1979, 169 in Anikin 2007–: 5:59.
Povezave
ubog
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika