Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
opravíčiti -im dov. (í ȋ)
1. z navajanjem objektivnih vzrokov narediti, da je razumljivo, možno
a) neizpolnjevanje obveznosti, zahteve: prišel ga je opravičit, ker ni mogel na sestanek; opravičili so mu, ker se seje zaradi bolezni ni udeležil; opravičiti otrokov izostanek; kdor nima naloge, naj se opraviči pred učno uro
b) kako ravnanje, vedenje: opravičil ga je, da jih zaradi bolezni ne more sprejeti; moral se bo opravičiti, drugače mu bodo zamerili; ko je za trenutek odšel iz sobe, se jim je opravičil / opravičil mu je, da ga je spregledal oprostil; zastar. opravičiti žalitev odpustiti
2. z navajanjem vzrokov doseči, da preneha negativno mnenje o kom, čem: hotel ga je opravičiti pred nami, pa se mu ni posrečilo; rada bi opravičila njegovo lenobo; ni mogel opravičiti požiga / tudi pregost promet ne more opravičiti nesreče ne more biti zadosten razlog, da je ne bi obsojali
// publ. upravičiti: prizadeval si je opravičiti svoje potovanje / z delom je opravičil naše zaupanje / uspeh je opravičil stroške
    opravíčen -a -o:
    opravičen izostanek
     
    šol. opravičena ura izostanek od učne ure, ki se da opravičiti
Pravopis
opravíčiti -im dov. -en -ena; opravíčenje (í ȋ) koga/kaj ~ otroka v šoli; ~ svoje potovanje upravičiti; redk. ~ žalitev odpustiti; opravičiti koga pred kom Hotel ga je ~ pred nami; opravičiti komu kaj ~ učencu izostanek
opravíčiti se -im se (í ȋ) komu ~ ~ učitelju
Celotno geslo Sinonimni
opravíčiti -im dov.
1.
koga/kaj z navedbo objektivnih vzrokov narediti, da se dopusti, da kdo ne izpolni zahteve, obveznosti
2.
koga z navajanjem vzrokov dosegati, da preneha negativno mnenje o kom
SINONIMI:
ekspr. oprati
GLEJ ŠE SINONIM: odpustiti, upravičiti
Celotno geslo Vezljivostni G
opravíčiti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj z navajanjem objektivnih vzorokov narediti koga/kaj razumljivo, možno
Opravičili so ga (šefu).
2.
kdo/kaj z navajanjem objektivnih vzorokov narediti koga/kaj boljš-ega/-e kot kaže stanje
Z delom je opravičil njihovo zaupanje.
3.
iz šolstva kdo/kaj z navajanjem objektivnih vzorokov narediti koga/kaj razumljivo, možno
Opravičiti (učitelju) izostanek.
Celotno geslo Etimološki
opravíčiti -ȋčim dov.
Pleteršnik
opravíčiti, -ȋčim, vb. pf. 1) rechtfertigen; o. se, sich rechtfertigen, sich rein waschen; — 2) = upravičiti, befugen, berechtigen, Cig., Jan., autorisieren, legitimieren, Cig., Jan.
Črnovrški
opravičiti
Celotno geslo Sinonimni
opravíčiti se -im se dov.
izraža, da kdo z navajanjem vzrokov naredi, da se mu dopusti neizpolnjevanje zahtev, obveznosti
SINONIMI:
knj.izroč. oprostiti se
Jezikovna
Razlikovanje med glagoloma »opravičiti« in »upravičiti«

Prosim za razlago besed: upravičen, opravičen. V šolo pošljemo opravičilo za otoka. Kaj pa v primeru, ko se nekdo upraviči/opraviči, ker ne more priti na sestanek?

Število zadetkov: 9