Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
sodíti in sóditi -im nedov. (ī ọ́)
1. odločati o sporni, kazenski zadevi s sodbo: sodnik mora soditi po zakonu, pravično / imeti pravico soditi o življenju in smrti
// v obravnavi ugotavljati resnična, odločujoča dejstva sporne, kazenske zadeve in odločati s sodbo: soditi komu, koga; soditi pred vojaškim sodiščem / ta sodnik umora še ni sodil / soditi v imenu ljudstva
 
pravn. soditi zborno z več sodniki
2. ugotavljati resnična, odločujoča dejstva sporne, kaznive zadeve in odločati s sodbo sploh: oče in starejša sinova so sedeli pri mizi in sodili najmlajšemu / naj modri mož sodi med nama razsoja, razsodi
3. nadzorovati igro, tekmovanje, da se kaznujejo kršilci pravil, odloča v sporu: soditi hokejsko, nogometno tekmo; soditi na šahovskem turnirju
4. ustvarjati, izražati mnenje o kom
a) glede na njegove dobre in slabe lastnosti: tako je z menoj, ne sodi me napačno; rad preostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven; zmotil se je, pa kdo bi ga zato sodil obsojal / krivično, ostro soditi umetniško delo; pren. čas edini pravično sodi
b) glede na kaj sploh: jaz sodim po sebi; ne sodite ga po videzu
// knjiž. presojati, ugotavljati: ni naš namen soditi, ali roman podaja natančno zgodovinsko resničnost / kakšne posledice bi to imelo, sodite sami
5. na osnovi znanih podatkov prihajati z razmišljanjem, logičnim povezovanjem do mogočih, verjetnih dejstev; sklepati1iz njegovega vedenja sodim, da je kriv; po teh besedah sodim, da marsikaj ve; po oblakih sodim, da bo dež; brezoseb. po njegovem zagorelem obrazu se je lahko sodilo, da je bil na počitnicah
6. z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično; misliti: arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let; sodim, da so dogodki potekali tako
// izraža omejitev povedanega na osebni odnos: ne poznam ga natančno, vendar sodim, da je pošten; sodil je, da jih to zanima / pisec sodi, da zdaj ni primeren čas za obravnavanje takih vprašanj
7. biti glede na svoje značilnosti sestavni del česa; spadati: v opremo alpinistov sodi tudi cepin
// imeti kje ustrezno, sebi primerno mesto: sadje, živila sodijo v shrambo / tak človek ne sodi v našo družbo ni primeren za našo družbo
// z ocenitvijo vrednosti, značilnosti biti uvrščen kam: sicer sodi v starejšo generacijo, vendar je še zelo delaven / to vprašanje ne sodi v mojo stroko / z oslabljenim pomenom njegove slike sodijo med najboljše na razstavi so med najboljšimi
8. mitol. ob rojstvu napovedovati usodo: sojenice so prišle sodit otroku / pravijo, da prva vila sodi človeku mladost, druga zakonsko življenje, tretja pa starost
● 
ekspr. ne smeš soditi ljudi po obrazu ne smeš presojati njihovega značaja po videzu; množica je sama sodila morilcu, morilca ga ubila takoj, brez zakonitega sojenja; zastar. zaradi bolezni je bil prikrajšan za življenje, kakršno sodi možu je zanj primerno, mu ustreza; knjiž. povedal sem mu, kar mu sodi kar mu gre, kar zasluži; zastar. ne sodi nam vračati se ne kaže; zastar. sodim te vrednega zaupanja imam te za vrednega zaupanja; zastar. ljudje so ga sodili na več milijonov menili so, da ima več milijonov premoženja; ekspr. sam si je sodil naredil je samomor zaradi storjenega zločina; ekspr. s to odločitvijo si si sam sodil si sam odločil, povzročil, da te bo doletelo kaj slabega, neprijetnega
    sodèč -éča -e:
    sodeč na oko, po vtisu; pravično, trezno sodeč; ozreti se na koga s sodečim pogledom
    sójen -a -o:
    obtoženci še niso bili sojeni
     
    ekspr. ta človek ji ni bil sojen ni postal njen mož; tako mu je bilo sojeno določeno, usojeno
     
    pravn. biti sojen v nenavzočnosti
Celotno geslo Etimološki
sodīti sọ́dim nedov.
Celotno geslo Sinonimni
sodíti in sóditi -im nedov.
nadzorovati igro, tekmovanje, da se kaznujejo kršilci pravil, odloča v sporu
SINONIMI:
pog. biti sodnik
Celotno geslo Vezljivostni
sodíti in sóditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj določati komu/čemu/ koga/kaj
Sodili so mu pred civilnim sodiščem /v imenu ljudstva/.
2.
kdo/kaj odločati o kom/čem
/Z vso pravico/ so sodili o zadevi.
3.
kdo/kaj nadzorovati kaj / na/v čem
Soditi nogometno tekmo / na nogometni tekmi.
4.
kdo/kaj ocenjevati koga/kaj
Ne sodi ga /napačno/.
5.
dovršno kdo/kaj misliti kaj
Arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let.
6.
kdo/kaj spadati v/med koga/kaj / kam
V opremo alpinistov sodi tudi cepin.
7.
iz prava kdo/kaj določati komu/čemu/ koga/kaj
Sodili so mu (za goljufijo) /v odsotnosti/.
Pravopis
sodíti in sóditi -im nedov. sódi -te in -íte, -èč -éča; sódil -íla, sódit, sójen -a; sójenje; (sódit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) komu/čemu ~ morilcu; poud. Sam si je sodil |Naredil je samomor|; neobč. Povedal sem, kar mu ~i kar mu gre, kar zasluži; soditi koga/kaj napačno ~ druge; ~ ljudi po videzu; ~ hokejsko tekmo; soditi o kom/čem ~ ~ življenju in smrti; neobč.: ~im, da se motiš mislim; Živila ~ijo v shrambo spadajo
Celotno geslo Frazeološki
sóditi Frazemi s sestavino sóditi:
ne sóditi med stáro šáro, sodíti kóga po obrázu
Pleteršnik
sǫ́diti, -im, vb. impf. 1) urtheilen; kakor jaz sodim, nach meinem Ermessen; po obrazu bi človek sodil, da še ni 50 let star; jaz sodim tako, ich raisonniere, urtheile also; s. o kom (čem), s. koga (kaj), über jemanden (etwas) urtheilen, jemanden (etwas) beurtheilen; ostro, pristransko, neusmiljeno, dobrohotno s.; s. po videzu, nach dem Augenscheine urtheilen; — vsi so mu smrt sodili, alle vermeinten, er werde sterben, Cig., BlKr.; sodili so jo, da je ukradla, man beschuldigte sie des Diebstahles; — Gericht halten, richten; s. koga; tudi: s. komu, Cig.; da sirotam in ubogim prav sodiš, Dalm.-Jan. (Slovn.); po nagli sodbi s., Standrecht abhalten, Cig.; — sojeno mu je, es ist ihm bestimmt, Navr. (Let.); — 2) herrichten: posteljo, mizo s., Rez.-C.; — 3) mit der Reiter reinigen, reitern: žito s., Guts., Jarn., Radeče (Gor.); — 4) passen, taugen, C., Št.; ta človek v ječo sodi; deska sem sodi, C.; to nikamor ne sodi, das taugt zu nichts, Z., jvzhŠt.; ne sodi mi, da bi šel v mesto, es ist für mich nicht angezeigt in die Stadt zu gehen, C., jvzhŠt.; trsje sodi letos (verspricht eine gute Ernte), C.
Vorenc
soditi1 nedov.F3, aurigariſoditi, regerati; dijudicarereſſoditi, reṡlozhiti, obſoditi, reṡlozhnu ſoditi; judicareſoditi
Vorenc
soditi2 nedov.acrisianedleshnoſt, de eden ne ẛaſtopi, inu ne ſodi poriſnizi tú, kar on vidi
Svetokriški
soditi -im nedov. 1. soditi: drugi dan ſo imeli ſodit nedol., inu rihtat Petra ǀ Nehaite vy Sodniki taku krivizhnu praude ſoditi nedol. ǀ ſa tiga urshoha volo bo prishal ſvejt na taiſti dan ſodit namen. ǀ ta maihini shakelzh pak je greh tiga miniha, Kateri jest gledam ſodim 1. ed. ǀ Svetniki vedó koku oſtru ſodi 3. ed. ta praviza Boshia ǀ vidimo de ſodio 3. mn. ty Rasbojni Judje Rihterja Nebeskiga ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku, neſodio +3. mn. te praude Kakor Ty Vuzheniki sapovedo ǀ je bil S. Valentina zhes dal Calfurniusu, de bi on ga ſodil del. ed. m ǀ v'preshushtvi je bila sapopadena, inu pred Christuſa perpelana, de bi jo sodil del. ed. m ǀ Kadar ſo vukupaj ſydeli, inu tiga greshniga ſodili del. mn. m ǀ nej ſo popravizi sodili del. mn. m 2. presojati: Ieſt sdaj n'hozhem ſodit nedol. aku v' mej tima duema je modreſhi ǀ taku vam bo preshla vola druge hudu ſoditi nedol. ǀ sa tiga volo jeſt pravim, de nimate hudu ſoditj nedol., dokler misly tiga zhloveka nemorite sgruntat ǀ My negremo molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit namen., inu opraulat ǀ Pater jeſt huala Bogu ne ſodim 1. ed. hudu, ampak kadar shlishim od drugih ludy pravit, taku nemorem falit ǀ aku ti taiſte ſodish 2. ed., de kai nesramniga govorita, inu andlata ǀ druge hudu ſodi 3. ed. kakor uni preusetni Fariseu ǀ Vidite, inu ſodite 2. mn. lete, kateri prelomio to poſvejtno navado ǀ Ne ſodi vel. 2. ed. de ſi lih shlishish, de ſi lih shrai garmi po celli desheli ǀ pohleunu proſſim nikar mene neſodi +vel. 2. ed. po moj ſanikornoſti ǀ Sodite vel. 2. mn. ſamy ſebe ǀ Sdaj ſodite vel. 2. mn. vy pametni ludje ali nej ſim ſturil mojmu vinogradu vſe kar ſim sposnal, de je njemu nuznu, inu patrebnu ǀ Neſodite +vel. 2. mn., taku tudi vy nebote ſojeni ǀ li druge ſodio 3. mn., gledajo, inu na nyh djania shpegaio ǀ je Sodil del. ed. m, inu gledal na grehe ſvojga blishniga ǀ vſy ſo tebe ſodili del. mn. m de bosh fardaman ǀ nei sadoſti vaſs sdershati, de bi hudu neſodili +del. mn. m ǀ Krivo ſodbo ſte tudi vy shene ſturile zhes taiſto mlado vduvo, dokler ſame po ſebi ſte toiſto ſodile del. mn. ž 3. meniti: de bi nebili nagneni hudu ſodit nedol., inu miſlit od ſvoiga blishniga ǀ gdu hozhe kaj dobriga ſodit nedol., ali mislit od ene takorshne ǀ jeſt n' hozhem hudu sodit nedol. ǀ Prezej ſodish 2. ed., de hlapz, ali dekla, ta, ali uni je tebi vſel ǀ Joſve ſe preſtrashi, misly, inu ſodi 3. ed. de ta shrai pomeni de mei folkam je boj ǀ zhlovek rajshi hudu ſodi 3. ed., inu misli, kakor pak dobru ǀ En norzh ſodi 3. ed., de vſy ti drugi ſo norzy ǀ ſodji 3. ed. de njegou blishni je kaj hudiga ſturil ǀ vener sa gvishnu neſodi +3. ed., ampak misli morebiti, de je drugazhi kakor ſe meni sdi ǀ kaj tedaj ſodite 2. mn. od lete vduve ǀ kir raishi ſodio 3. mn. hudu, kakor dobru od ſvojga blishniga ǀ je ſodil del. ed. m, de je pyana ǀ od kot tedaj je prishlu, de taku supernu ſta dua Gospuda ſodila del. dv. m ǀ takrat ſo ſodili del. mn. m, de mati je nedolshna
Besedje16
soditi glag. dvovid. ♦ P: 45 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
soditi
Celotno geslo Kostelski
soditiˈsọːdėt -ėn in ˈsọːi̯t -dėn nedov.
Jezikovna
Kaj je bolje: »soditi« ali »spadati«?

Zanima me, ali določena stvar ali ideja nekam spada (to se mi zdi po občutku primernejše) ali sodi (težava z dvojnikom soditi tekmo)? Hvala in lep pozdrav.

Celotno geslo Sinonimni
sodíti si in sóditi si -im si dov.
GLEJ ŠE: samomor
Besedje16
soditi si glag. nedov. ♦ P: 1 (TtPre 1588)
Število zadetkov: 16