Zadetki iskanja

Terminološka
Finančna tehnologija, finančnotehnološki
Zanima nas, kateri zapis za angleški fintech , ki označuje ponujanje finančnih storitev z uporabo programske opreme in sodobnih tehnologij, bi bil najbolj primeren v slovenščini. Gre za okrajšavo angl. financial technology , v daljši obliki se pojavlja tudi kot technology-enabled innovation in financial services  in banking products and services based on technology-enabled innovation . Pojavlja se v zvezah, kot so fintech podjetje , fintech banka , fintech kreditna institucija , fintech poslovni model , fintech rešitve itd. V slovenščini se na mestu levega prilastka pojavljata predvsem obliki fin-tech in fintech. Ker je okrajšava izpeljana iz finančne tehnologije oz. iz pridevnika finančnotehnološki , sprašujemo, ali bi bila primerna okrajšava finteh ? Kateri zapis bi bil glede na sistem slovenskega jezika ustreznejši, npr.  finteh banka ali banka finteh ? Vprašanje poslano: 28. 8. 2017
Terminološka
Flerovij
Kako bi v slovenščino prevedli novoodkrita elementa z vrstnima številoma 114 in 116? V latinizirani angleščini sta dobila ime flerovium (prej Ununquadium) in livermorium (prej Ununhexium ) . Poslovenjeni imeni elemntov bi bili flerovij ( ununkvadij ) in livermorij ( ununheksij ). Uradu za kemikalije sta se zdeli imeni flerovij in livermorij primerni (tudi po posvetu z nacionalno komisijo za kemijsko nomenklaturo), vendar se je izkazalo, da naj bi bil  prvi element poimenovan po ruskem fiziku Georgiju Fljorovu, zato so nekateri predlagali poimenovanje fljorovij. Ali bi morali pri imenu kemijskega elementa upoštevati rusko prečrkovanje, ki je fonetično bližje ruskemu jeziku, in zapisati fljorovij ? Prvi zapisi o poimenovanju teh dveh elementov v slovenskem jeziku izvirajo iz maja 2012 in tam se pretežno uporablja flerovij . Vprašanje poslano:  2. 10. 2012
Terminološka
FZBZ-izacija
Prosim za mnenje in nasvet o tvorbi slovenskih terminov iz angleške kratice. Functional Requirements for Bibliographic Records ( FRBR ) so strokovna priporočila, ki predstavljajo model funkcionalnih zahtev za prestrukturiranje katalogov in kataložnih podatkovnih zbirk tako, da odražajo konceptualno strukturo informacijskih virov. Priporočila je leta 1998 objavila Mednarodna zveza knjižničnih združenj IFLA. Prevod priporočil je izšel v slovenščini z naslovom Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise ( FZBZ ) leta 2000. V angleških besedilih, tudi strokovnih, se pojavljajo izpeljanke iz kratice, kjer je sestavni del FRBR pisan z velikimi ali malimi črkami, npr. "…the conversion of a set of bibliographic records to conform to FRBR requirements (a process referred to as "FRBRization")". Glagoli, ki se pojavljajo, so: to FRBRize/frbrize , frbrized , frbrizing . Iz slovenske kratice FZBZ je zelo težko, če ne že skoraj nemogoče, tvoriti uporabne besede – fzbzacija zlomi večino jezikov, čeprav tudi angleška varianta ni dosti boljša. Zato so se začele najprej v govoru, potem pa tudi v pisnih besedilih pojavljati slovenske izpeljanke iz angleške kratice FRBR [fŕbr in fәrәbәrә']: frbrizirati, frbrizacija [fәrbәrizácija] itd. Prosim vas za komentar in presojo ustreznosti tvorbe slovenskega termina iz angleške kratice. Uporaba daljših, bolj ali manj opisnih besednih zvez, bi bila neprimerna. Vprašanje poslano: 21. 11. 2016
Terminološka
Galopski skok
Zanima me, kateri pridevnik je ustreznejši za tvorbo večbesednih terminov s področja konjeništva: galopski ali galopni ? Ali je na primer ustreznejši termin galopski skok ali galopni skok ? Podobno vprašanje se pojavlja pri celotni skupini večbesednih terminov v povezavi z galopom, ki označuje zelo hiter tek konja. Vprašanje poslano: 19. 2. 2015
Terminološka
Geografsko zamišljanje, zamišljene geografije
Zanima me ustreznost termina geografsko zamišljanje za angl. geographical imagination oziroma zamišljene geografije za ang. imagined (tudi imaginative ) geographies . V slovenski geografiji sta pojma razmeroma nova, tako da uveljavljena slovenska ustreznika za geographical imagination in imagined geographies še ne obstajata. Gre za dojemanje prostora preko slik, besedil in diskurzov. Na poimenovanje je vplival prevod knjige Benedicta Andersena: Imagined communites , ki se v slovenščini glasi Zamišljene skupnosti . Vprašanje poslano: 13. 6. 2016
Terminološka
Gorska vojaška topografska karta
Na Ministrstvu za obrambo smo v letih 2014 in 2015 za potrebe Slovenske vojske in vseh drugih, ki opravljajo naloge v gorskem svetu v okviru sistema zaščite in reševanja in pomoči (Civilna zaščita, Gorska reševalna služba), izdali Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – VZHOD 1 : 25.000   (2014) in Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – ZAHOD 1 : 25.000 (2015). Navedeni topografski karti se v več elementih razlikujeta od klasičnih turističnih planinskih kart, ker sta prilagojeni slovenskim vojaškim in Natovim standardom. V oktobru 2015 smo prejeli elektronsko sporočilo strokovnjaka z Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, ki je izrazil odločno nestrinjanje s poimenovanjem karte, saj je po njegovem mnenju pojem planina predviden za označitev območja v gorskem svetu in visokogorju, kjer se pase živina. Po njegovem mnenju bi bil pravilen slovenski izraz vojaška gorska topografska karta . Poudaril je tudi, da se v Slovenski vojski za vse, kar je povezano z gorami, uporablja pridevnik gorski .   Vprašanje poslano: 16. 12. 2015
Terminološka
Grajenje skupnosti
Iščemo najprimernejši prevod angleškega termina community building . Community building se uporablja pri urbani prenovi npr. določene stanovanjske soseske. Urbana prenova navadno vključuje fizični in družbeni/socialni vidik – družbeni vidik označuje angleški termin community building . Gre za spodbujanje občutka pripadnosti in krepitev vezi med prebivalci, ki živijo na prostoru, ki se prenavlja, saj se predpostavlja, da je v skupnosti nekaj narobe ali pa je sploh ni. Prevodi, ki smo jih že skovali: oblikovanje skupnosti , grajenje skupnosti , krepitev skupnosti , povezovanje prebivalcev , spodbujanje občutka skupnosti . Kateri se vam zdi najustreznejši? Vprašanje poslano: 23. 10. 2017
Terminološka
Grožnja za zdravje
Ali bi v slovenščini za angleški termin health threat lahko uporabljali grožnja za zdravje oz. grožnja zdravju ? V stroki označuje pojav, ko je v kratkem času ogroženo večje število ljudi, npr. ob epidemijah, večjih ekoloških nesrečah. Ob terminu health threat se pojavlja še termin health hazard , za katerega je bil doslej uporabljen prevod nevarnost za zdravje . Da bi lahko zagotovili razliko med pojmoma, se je začelo v prevodih uporabljati grožnja za zdravje ali grožnja zdravju. Evroterm ponuja oba prevoda – za health hazard nevarnost za zdravje , za health threat pa grožnjo za zdravje Grožnja je sicer v splošnem jeziku razložena kot 'obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega', terminologizirana je tudi v kazenskem pravu kot vplivanje na nekoga drugega z obljubo česa neprijetnega, hudega. Če ni rabljena terminološko, je v besedilih navadno konotirana, kar ji zmanjšuje možnost uveljavitve v terminološkem smislu. Vprašanje poslano:  8. 12. 2011
Terminološka
Hodljivost
Name se je obrnila prijateljica urbanistka, ki jo je zmotil termin hodljivost . Termin je sicer že uvrščen v Urbanistični terminološki slovar , kjer je definiran kot 'značilnost prostora, ki je primeren in privlačen za hojo'. Na to sem jo opozoril, a se beseda še vedno upira njenemu jezikovnemu čutu. Mogoče pa se v tem kalku iz ang. termina walkability vendarle skriva besedotvorni problem. Tekst je npr. berljiv , ker ga lahko beremo, po drugi strani pa je denimo oseba zapeljiva , ker nas lahko zapelje. V obeh primerih sta v podstavi glagola, ki sta prehodna in imata predmet v tožilniku. Glagol hoditi pa ni tak: prostor ne hodi, ker nima lastnosti živosti, vendar ne rečemo, da hodimo prostor , ampak v prostoru . Zanimata me vaše stališče in razlaga.   Vprašanje poslano: 5. 7. 2017
Terminološka
Hoja po traku
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin slackline , ki označuje obliko rekreacije, pri kateri gre za lovljenje ravnotežja na traku, napetem med dvema opornima točkama, npr. drevesoma. V slovenskih besedilih se za omenjeno dejavnost najpogosteje uporablja termin hoja po traku , ki pa po mojem mnenju ne označuje pojma dovolj natančno, saj ne gre le za hojo, temveč lahko tudi za izvajanje različnih trikov na traku. Poleg tega bi vas prosil za pomoč pri oblikovanju terminov za različne podtipe obravnavane dejavnosti. Za izvajanje trikov na traku se v angleščini uporablja termin trickline , za hojo po traku, ki je napet nad vodo, waterline , za hojo po traku na veliki višini pa highline . Ali bi bilo ustrezno, če bi termin hoja po traku zamenjali s terminom balansiranje na traku oziroma ravnoteženje na traku ? Ali bi bili za povezane angleške termine slackline , slackliner, slackline community ustrezni slovenski termini balansa , balanser , skupnost balanserjev ? Vprašanje poslano: 4. 5. 2016
Terminološka
Horografija
Zanima me, kako prevajati angleški izraz chorography oziroma latinski izraz chorographia , ki označuje posebno obliko kartografskega prikaza, pri kateri gre za natančno (običajno slikovno) upodobitev krajev, kot jo je že v antiki opisal Klavdij Ptolemaj. Izraz je bil v rabi še v srednjem veku in renesansi, ko se je uporabljal tudi izraz chorographer ali chorographus za izdelovalca zemljevidov, ki poskrbi za oblikovanje podobe in zapis besedila tistega, ki dežele v kartografskem smislu opiše. Vprašanje poslano: 12. 11. 2017
Terminološka
Humana oskrba rejnih živali
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin Humane Farm Animal Care , ki ga pri certificiranju hrane iz dostojno zrejenih živali uporablja organizacija Certified Humane . Ali bi na takšen način pridelano hrano lahko poimenovali hrana iz dostojno rejenih živali ali pa morda krajše kar moralna hrana ? Prosil bi vas tudi za nasvet, kako v slovenskih besedilih navajamo ime certifikata Certified Humane (Raised & Handled) , ki potrjuje, da je živilo proizvedeno iz živali, ki so bile humano zrejene oz. so živele v dobrih pogojih vse življenje in bile tudi ubite na najbolj human način. Vprašanje poslano: 10. 4. 2017
Terminološka
Indolentni karcinom prostate
Prosim vas za nasvet oz. mnenje glede uporabe besede indolenten v besedni zvezi indolentni karcinom prostate , ki označuje karcinom z nizkim biološkim potencialom in praviloma ne napreduje do stopnje, ki bi ogrozila zdravje ali življenje bolnika. Pripravljam namreč doktorsko disertacijo, ki v naslovu vsebuje tudi zvezo ocena indolentnosti karcinoma prostate , univerzitetna komisija za potrditev naslova disertacije pa je predlagala zamenjavo besede indolenten z ustrezno slovensko, vendar sam nisem našel ustreznega in smiselnega nadomestila, poleg tega pa se beseda indolenten pojavlja že v SSKJ v terminološkem gnezdu z oznako medicinsko: med. indolentne otekle bezgavke 'bezgavke, ki ne povzročajo bolečin, neboleče bezgavke'.   Vprašanje poslano 1. 7. 2015
Terminološka
Inducirano delovno mesto
Termin induced jobs se doslej v slovenskih pravnih besedilih še ni pogosto pojavljal, zato še ni ustaljenega ustreznika. Označuje delovno mesto, ki nastane kot posledica povečane potrošnje zaposlenih na neposrednih in posrednih delovnih mestih. Pojavilo se je več možnosti: inducirano delovno mesto , posledično delovno mesto (zaradi želje po slovenjenju tujke), vzpodbujeno delovno mesto (variantno spodbujeno delovno mesto ) in opisno poimenovanje delovno mesto, ki nastane kot posledica povečane potrošnje zaposlenih na neposrednih in posrednih delovnih mestih . Vprašanje poslano:  7. 6. 2013
Terminološka
Insolvenčni postopek
Imam težavo pri pripravi internega navodila v zvezi s postopki zaradi insolventnosti, torej s postopki, ki se vodijo proti tistim gospodarskim in drugim subjektom, ki so postali prezadolženi ali dlje časa plačilno nesposobni. Za poimenovanje postopkov sem uporabila pridevnik insolventen ( insolventni postopki ), ki je tudi v SSKJ in v Slovenskem pravopisu, a so me sodelavci opozorili, da je prava oblika termina insolvenčni postopek ali postopek zaradi insolventnosti . Kateri termin naj torej uporabim? Vprašanje poslano: 21. 6. 2016
Terminološka
Institucije znanja
Zanima me, kateri slovenski ustreznik je najustreznejši za angleški termin knowledge institutions , ki označuje zbirni pojem za izobraževalne ustanove (univerze, šole), raziskovalne inštitute, zavode, agencije, oddelke različnih podjetij, društva in druge razvojno-raziskovalno-izobraževalne centre. V slovenskih besedilih sem za omenjeni pojem zasledil različne ustreznike, in sicer izobraževalne institucije , znanstvene institucije in institucije znanja . Kateri slovenski termin bi bil najprimernejši za poimenovanje skupine tovrstnih institucij? Vprašanje poslano: 1. 3. 2017
Terminološka
Interoperabilnost
Pri pripravi obrambne strategije imamo problem z iskanjem primernega slovenskega ustreznika za ang. termin interoperability , ki označuje sposobnost, da sile delujejo skupaj koherentno, učinkovito in dosegajo taktične, operativne in strateške cilje Nata. Menimo, da nobeden od predlogov, ki smo jih našli (npr. povezljivost, integracija , usklajenost , združljivost , izmenljivost , skladnost , prilagodljivost ), omenjenega pojma ne označuje dovolj natančno. Zato predlagamo, da bi uporabljali kar termin interoperabilnost , čeprav je prevzet. Ali je to po vašem mnenju sprejemljivo?   Vprašanje poslano: 13. 11. 2017
Terminološka
Invalid
Zanima me, kateri je najustreznejši nadomestni izraz za termin invalid , ki naj bi bil po mnenju dela stroke zgodovinsko in vsebinsko neustrezen in presežen, se pa skoraj izključno uporablja v uradnih besedilih. Nekateri strokovnjaki predlagajo izraz oseba z ovirami , redkeje tudi ovirana oseba (ta izraz se na spletu sicer najpogosteje pojavlja v besedni zvezi gibalno ovirana oseba ), kot sprejemljiv se pojavlja tudi izraz hendikepirani oz. hendikepirana oseba . So ti izrazi jezikovnosistemsko uresničljivi? Kako bi ta izraz nadomestil termin invalid v besednih zvezah, kot so: invalidska pokojnina , invalidski upokojenec , invalidski voziček ? Vprašanje poslano: 29. 3. 2017
Terminološka
Izražanje proteinov
Mikrobiologi se ne moremo zediniti o pravilnem slovenskem terminu za angleški termin protein expression . Situacija je sledeča: termin protein expression (torej izražanje proteinov ) je v tuji znanstveni literaturi zelo pogosto uporabljan (o tem priča več kot 200.000 člankov v podatkovni bazi ScienceDirect). Pri prevajanju v slovenščino pa prihaja do razhajanj v strokovni javnosti, saj nekateri trdijo, da termin izražanje proteinov ni ustrezen (naj bi bil žargonski), pravilen termin naj bi bil le izražanje genov . Težava, ki se pri tem pojavi, je, da se termin gene expression (torej izražanje genov ) v tuji literaturi pojavlja v pomensko drugačnih formulacijah (kjer gre dejansko za sledenje stopnjo nižje, na ravni RNA). Prosim vas torej za mnenje – ali je v tem primeru res mogoče reči, da je izražanje proteinov žargonski izraz, izražanje genov pa ne? Vprašanje poslano: 5. 4. 2017
Terminološka
Kabliranje omrežja
Zanima me, ali je pravilnejši termin kabliranje omrežja oz. kablirati omrežje ali kablenje omrežja oz. kabliti omrežje ? Gre za termin s področja elektroenergetike, ki označuje polaganje kablov, da se zgradi kabelsko omrežje. Samostalnika kabliranje nisem našla niti v SP 2001 niti v SSKJ2. Ali v tem primeru lahko govorimo, da je kaj pravilnejše ali gre le za različne variante? Vprašanje poslano: 27. 9. 2015
Število zadetkov: 231