Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
žaganica -e ž deska, žaganica: ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu pervesat, inu na tla eno shaganzo tož. ed. polno shelesnih shpiz poſtavit ǀ ta Gospud ſe hitru sa eno shaganzo tož. ed. popade ǀ Leta je meni dal tulikajn denarjou, leta tulikajn shaganz rod. mn., leta je puſtil ǀ leshy na goleh shaganzah mest. mn., ali na slami ǀ en potok je ſagreien s'kamenjam, s'shaganzamy or. mn., s'drevamy → žagan
Svetokriški
žagati -am nedov. žagati: skarie s' katerem shushtar shiva, shaga s' katero tishlar shaga 3. ed. (IV, 353) ǀ sakaj Iſaja zhes ſreido ſò shagali del. mn. m (V, 14) ǀ ſedem cellih lejt je dershal 30000. deluuzu, de ſo lejs sa tempel sekali: 80000. de ſo kamen shagali del. mn. m (V, 123) → žaga
Svetokriški
žakelj -a m vreča, žakelj: Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno Creaturo, katera drusiga nej kakor en shakel im. ed. poln gnuſobe ǀ vun is shakla rod. ed. ſtreſſil ǀ en shakel tož. ed. dænariou je na miso poſtavil ǀ Vidite ta veliki shakil tož. ed. Kateriga sa herptom dershim ǀ Dohtar sapovej … en shakal tož. ed. denarjou gori reſuti, inu yh od shlahte shtejti ǀ lete tatvine je Ozha Nebeſki poſtavil v'shakil tož. ed. tiga zartaniga Beniamina ǀ Ta Shena nej hotela mazhiko v' shakli mest. ed. kupit ǀ ga hozhe v shakle tož. mn. poloviti, inu s'palzamy ſtepſti ← srvnem. sackel, manj. od sac ‛vreča’ ← lat. saccus ← gr. σάκκος
Svetokriški
žakljič m vrečica, žakeljc: ta maihini shakelzh im. ed. pak je greh tiga miniha (I/2, 13) Mogoče bi bilo nastaviti tudi žakeljc, prim. zapisovanje etimološkega c z zh v zapisu shelodizh, kjer pa obstaja možnost domneve o nekontaktni asimilaciji kot v zgledih pri → zelišče ; → žakelj.
Svetokriški
žal prisl. žal: mu je bilu shal de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal, ampak sa volo dobizhika ǀ Ah kaku shal dej unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ zhloveku shal dej, kadar ſe njemu shkoda, alic krivizha godj ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu ǀ letu je taku shal djalu Amanu, de nej bilu rezhi, de bi ga mogla potroshtat
Svetokriški
žaliti -im nedov. žaliti: nedolshne vuzhè greh tribat, Boga shalit nedol. ǀ ti si en nehvaleshen Abſolon, kateri tvojga ſtariga Ozheta, inu Mater shalish 2. ed. ǀ ona pak bejshi, inu ſe skriva pred mano, katiru mene mozhnu shali 3. ed. ǀ vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate, inu ga shalite 2. mn. ǀ kateri naulesh klubujeio, inu shalio 3. mn. sheno, dokler pot ſemlo jo perpravio ǀ Ah nikar verna dusha neshali +vel. 2. ed. vezh Boga ǀ nikar ga neſhaljmo +vel. 1. mn., ampak pokuro dellajmo ǀ te uboge, inu reune je shalil del. ed. m ǀ vij ste vaſhe starishij taku shalili del. mn. m, inu martrali
Svetokriški
žalost -i ž žalost: mene ſilnu velika shaloſt im. ed. obide ǀ ali ah shalost im. ed. prevelika ǀ je ta ner vekshi ſhaloſt im. ed., inu reva ǀ kaj s' ena shloſt im. ed., inu britkuſt obidie ſerze tiga bolniga ǀ ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shaloſti rod. ed. nefentala ǀ tu ſonze je bilu od shalosti rod. ed. omedlelu ǀ od ſhaloſti rod. ed., inu ſtraha je bila tudi umerla ǀ na ta pervi shlak ſim bila na tla od shloſti rod. ed. padla, inu omedlela ǀ je bila Konez sturila tej veliki revi, inu shalosti daj. ed. ǀ v'tvojm ſerzi to shaloſt tož. ed. pozhutish ǀ veliko martro inu shalost tož. ed. imaio ozha, inu Mati kadar vidio ſvoje otroke bolne ǀ ſe bò v'shaloſt tož. ed. preobrnilu ǀ v shaloſti mest. ed. shivè ǀ serze gvishnu je mene bolelu, inu v'shalosti mest. ed. je plavalu ǀ Chriſtus s' veliko shaloſtio or. ed. je bil saupil ǀ odogovorij s'veliko shalostio or. ed. ta hudi ǀ vekshi urshoh imà danas napolnenu biti s'shaloſtio or. ed., inu ſtraham moje ſerze ǀ nemesti Kruha, s'shalostio or. ed., inu britkustio ijh shpishajo ǀ Vſe letakushne shaloſty im. mn., inu grevinge ſo natirlih ǀ ona nej neuaiena dellat, taku de ſtu shaloſti rod. mn. v'hisho perneſe ǀ leta shaloſt premaga vſe druge shaloſti tož. mn.
Svetokriški
žalosten -tna prid. žalosten: Alexander je bil shaloſten im. ed. m ǀ pred ozhy nam je postaulen en shalosten im. ed. m firsht ǀ Ti ſi shaleſten im. ed. m kadar nimash shzhim tvoje dolge plazhat ǀ O shaloſtni im. ed. m dol. glaſs ǀ pride ta shaloſtna im. ed. ž poshta v'Rim ǀ ſilnu shalostna im. ed. ž je bila postala ǀ Ta ſirota vſa sholaſtna im. ed. ž, inu v' jokana grè veno ſenizo klagovati ǀ tu grenku slatku, tu shalostnu im. ed. s veſselu naprej pride ǀ njegovu shalosſtnu im. ed. s ſerze ſe je bilu potroshtalu ǀ Sam Bug ſe zhudi, inu toshi s'kuſi vſta tiga shaloſtniga rod. ed. m Ieremia Preroka ǀ Grè v'tu meſtu Najm, de bi Synu une shaloſtne rod. ed. ž Vduve od ſmerti obudil ǀ ona je shla mimu eniga Altaria Shaloſtne rod. ed. ž Mariæ ǀ klagovajne te shalostne rod. ed. ž uduve ǀ is shaloſtniga rod. ed. s ſerza vashiga potekò ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy shaloſtni daj. ed. ž matteri ǀ Bug pokashe tei shalosni daj. ed. ž sheni en frishen ſtudenz ǀ En shaloſten tož. ed. m dan je imela Agar ǀ So shli gledat ta shaloſtni tož. ed. m dol. ſpektakil ǀ ty vſmileni ſo Chriſtuſa v' podobi eniga petleria v' hisho vſeli … shaloſtniga tož. ed. m ži. potroshtali ǀ nei grè v'ta vert Gethſemani obyskat tiga shalostniga tož. ed. m ži. Iesusa ǀ pride en pot, y perneſſe to shaloſtno tož. ed. ž poshto ǀ jo najdeio vſo shalostno tož. ed. ž, inu vjokano ǀ je shlishal eno shalaſtno tož. ed. ž shtimo ǀ ta ſvetli dan v'shalostno tož. ed. ž nuzh ſe preoberne ǀ de bi mogal njegovu shaloſtnu tož. ed. s ſerze potroshtat ǀ de bi mogal tu ſilnu shalostnu tož. ed. s, inu prestrashenu, ſerze Chriſtuſavu potroshtat ǀ pride noter ena dusha v' shaloſtni mest. ed. ž podobi ǀ s' ſvojo shaloſtno or. ed. ž temmo sakrye vſe elemente ǀ de bi jeſt na leta vesheli Dan s' shaloſtnem or. ed. s oblizham na leto pridishenzo prishal ǀ so bily ſilnu shaloſtni im. mn. m, inu milu ſe ſo joKali ǀ njega Iogri ſo bilij shalostni im. mn. m postali ǀ koku mozhnu shalastni im. mn. m ſó ǀ ſilnu shaleſtni im. mn. m poſtaneo ǀ Nebote tedai shaloſtne im. mn. ž vy ſirotize ǀ Troshtarza teh shalostneh rod. mn. ǀ Morje teh shaloſtneh rod. mn. bogaboyezhih shien je bilu tihu, inu potroshtanu oſtalu ǀ Jeſt ſe veſſelim de vaſſ videm shaloſtne tož. mn. m, inu sgrevane ǀ hude inu shaloſtne tož. mn. ž zajtinge nam perneſesh ò Simeon ǀ te shalostne tož. mn. ž Pushave ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe ǀ tem fardamanem zitra inu recveſſeli nyh shaloſtna tož. mn. s ſerza ǀ veſselje v'revneh, inu shalostneh mest. mn. primer.> shaloſtnishi im. ed. m dan je donashi dan ǀ shaloſtnishi rod./tož. ed. ž poshte ena shena nemore na ſvejtu imeti
Svetokriški
žalostno prisl. žalostno: shaloſtnu ſo gledale ǀ sakaj taku shaloſtnu ſe dershj ǀ gdu nebode letuKaj shalostnu s'PreroKam Klagoval
Svetokriški
žalovati -ujem/-am nedov. 1. žalostiti se, obžalovati: veliku vezh ti tardouratni greshnik, inu greshinza bi ſe imeli bati, inu shalovati nedol. ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati nedol., inu klaguati ǀ shalovati nedol., klogovati, inu ſe grimat do ſmerti ǀ Nimamo tedaj urshoha shalvati nedol. ǀ Vmerl je Bachus, ſa tiga volo mozhnu ſe resveſſelim, polek pak mozhnu shalujem 1. ed., de on je puſtil eniga Synu, katiri nej nezh bulshi ǀ Se jokam, inu shalujen 1. ed., kadar meni slu, ali hudu gre ǀ Se jokash, shalujesh 2. ed., inu zagujesh kadar deſset guldinariu sgubish ǀ nej ſi prau veſsela, sdihash, shaluiesh 2. ed. Kodor hodesh ǀ ti shalovash 2. ed., inu klagviesh kadar eno kokush, eniga vola etc. Sgubish ǀ kaj tedaj morebiti, de Ti veſſelje teh Angelou shaluash 2. ed. ǀ ti neshalouash +2. ed., inu ſe negrimash v'tem kir ti ſi G. Boga sgubil ǀ shaluje 3. ed., inu jamra, kakor de bi nezh ne imel na ſveiti ǀ Philistery so ga bily premagali, inu oſlepili: Nad katerem shaluie 3. ed. s: Ambrosh ǀ Sa volo te velike vaſhe preusetnosti, inu nemarnosti pres vſiga konza klaguje, inu ſhalvje 3. ed., ter Nebu inu semlo klizhe poshlushat njegovu klagovajne ǀ En ſam je, kateri neshalvie +3. ed., kadar spomni de je boshio sapuvid prelomil ǀ mi tukaj doli shalujemo 1. mn. naſhe reve ǀ Angely tvoy brati shalujemo 1. mn. na tvoim pogublejni ǀ kadar enu ſamu oku, ali en ſam perst vashiga teleſsa sgubite, ſe grimate, pres vſiga konza shalujete 2. mn. ǀ nad leto zhlovesko nepametio ſe zhudite, inu shalvate 2. mn. vy Angeli Nebeski ǀ ſe ym sdy, de nezh nimaio, satoraj shalujeio 3. mn., klagujeio, inu iamraio ǀ Sa lete shaloſtne saſtopi, taiſte, katiri shaluieio 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo 3. mn., ga fliſsnu yshzheio ǀ Isvelizhani ſo ty, kateri shaluio 3. mn. ǀ aku en glid je bolan vſy ty drugi glidi shaluaio 3. mn. ǀ neshalujeio +3. mn., de ſe edn ym neperklaina ǀ Jokajteſe, inu shalujte vel. 2. mn. vij pravizhne dushe ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte +2. mn. de nejſte moshie ǀ jeſt ſe nebom sa tu grimal, inu shaloval del. ed. m ǀ jest ſim ſe zhudil, inu shalual del. ed. m, inu jokal ǀ letu bom do moje ſmerti shalval del. ed. m ǀ Gdu je ble shaluval del. ed. m ǀ pres vſiga konza je shalaval del. ed. m ǀ Gdu tedaj bi neshalual del. ed. m, inu ſe nejokal, dokler ta stuar taku malu suojga stuarnika shtima ǀ shaluala del. ed. ž je tudi semla, v'tem Kir je vidila de tulikajn shtrajfingom je bila podvershena ǀ bo v' temnizi shalovala del. ed. ž ǀ leti Svetniki is lubesnio ſo shalovali del. mn. m, videozh de nyh blishni bodo pogubleni ǀ De pak gnado Boshjo ſo bily s'kusi Malikuvajne sgubily, sa tu nejſo nihdar veliku shaluvali del. mn. m 2. žalovati: nimate urshoha shalovati nedol. po Ranzimu Nem. ǀ veliku zhaſſa yh ſhalovati nedol. ne nehajo ǀ s'Ieruſalema ſo bilij v'Bethanio pershli jokat, inu shalovati namen. na tem mertvem Lazeruſam ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate 2. mn. po vashi Hzheri Bleſilli ǀ Indianarij try cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio 3. mn. ǀ is lufta mertue na semlo padaio, otrozy klaguieio, matere shalveio 3. mn. ǀ nikar neshalujte +vel. 2. mn. po Ranzam Nem., dokler ſe je reishil od vſiga hudiga ǀ njega blishni je shaloval del. ed. m svojga vola, kateri mu je bil vzerknil ǀ ſa volo ſmerti ſvojga priatelna nepotroshtnu ſe je jokal, inu shaloval del. ed. m ǀ njegovi otrozy ſo ga shalovali del. mn. m li ſedem dny ǀ So vſij shalovali del. mn. m, inu jozali, inu jokali, inu njih lepe guante slekli, inu troraske oblekli ǀ po ſmerti ſo shalovale del. mn. ž kakor te sapushene ſirotize
Svetokriški
žametov prid. žameten: po ſimi, inu po lejti shametau tož. ed. m plaish noſſi (III, 349) Tvorjeno iz žamet ← srvnem. samīt, samāt ← stfrc. samit < srlat. sametum, samitum < examitum ‛žamet’ ← srgr. ἑξάμιτον ‛iz šestih niti stkana svilena tkanina’.
Svetokriški
žarh -a m grobnica: ta mertvi mosh tajſte nehvaleshne shene je is sharga rod. ed. vun shal ǀ ga peleio k' sharhu daj. ed., kir je bil ta mertvi pokoppan ǀ kadar ena shlahtna viſoka Perſona vmerje, de taiſti en lep sharh tož. ed. puſte ſturiti ǀ je bil sapovedal ſharh tož. ed. perpravit ǀ sharhe tož. mn., inu grobe s'zhloveskimi trupli je napolnila ǀ de ſi lih po nyh grobah, sharhah mest. mn. hodio ← stvnem. sarch ‛grobnica’ ← srlat. sarcophagus ← gr. σαρκοφάγος
Svetokriški
žavba -e ž mazilo: Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue … Arzati en glash shaube rod. ed. (II, 263) ǀ je ſnal s' maſilam, inu s' shaubo or. ed. bolesni oſdravit (IV, 194) ǀ gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom, Kakor pak s'shaubo or. ed., inu s'flaishtrom (I/2, 39) ← srvnem. salbe ‛mazilo’
Svetokriški
žavbati nedov. maziliti: satu je on mene shalbal del. ed. m, inu mene poslal Evangeli osnanjovati (IV, 2) ← srvnem. salben ‛mazati, maziliti’; → žavba
Svetokriški
žebelj -blja m žebelj: k'ſteni v' kateri en shebel im. ed. je perbit ǀ zhe nishaj to luzh perpognete, viſokjishi ſenza tiga shibla rod. ed. ſe polsdigne ǀ vſamejo en debau shebel tož. ed. na roko desno permirio ǀ S. Theresy namejſti slatiga perstina je bil dal en shelesni shebil tož. ed. ǀ S' tem sheblam or. ed. Jael je bila prebila glavo Siſaru ǀ s' shiblam or. ed. prave grevinge ǀ mene ble martra tuoja nevera, kakor shebli im. mn. ǀ Aku jeſt nebom na njegovih rokah vidil ſnaminja teh sheblou rod. mn. ǀ ushe ſo ſapovedali debele shtrike spleſti, kleishe, kladoua, sheble tož. mn., bodezhe ternie perpravit ǀ Chriſtusſa s' shelesnimy shebli or. mn. na Chrish ſo perbili ǀ je bil s' shebly or. mn. inu s' ſulizo preboden ǀ s' debelimi shibli or. mn. preboden biti ǀ prebodene s'sheblij or. mn. ǀ s'gaishlami reſtargan, s'ternjam kronan, s'shibli or. mn. perbit na krishu
Svetokriški
žegen -gna m blagoslov: shegin im. ed. mu nezh nenuza ǀ shegen im. ed. Boshy bò zhes vaſs prishal ǀ obene srezhe, inu shegna rod. ed. nima ǀ mu je bil preusel ozhetau shegin tož. ed. ǀ strah Boshij perneſse shegen tož. ed. Boshij ǀ vam voszhim shegem tož. ed. Davidav ǀ takrat tudi Bug bode suoj s: shegendal tož. ed.+ ǀ ſi bil s' tvojm Svetem shegnam or. ed. shegnal ǀ vſe gnade, inu shegni im. mn. Boshij pridejo kjekaj ǀ ta kateri sheli vſhivat tu zartanu, inu narlepshi oblizhe Ieſuſa Chriſtuſa, inu njegovih S. gnad, inu shegnou rod. mn. deleshen ratat ǀ stu hual, inu shegnu rod. mn. njemu da ǀ kadar Shkoff je mashne shegne tož. mn. dajal ← srvnem. segen < stvnem. sëgan ‛blagoslov, znamenje križa’; → žegnati
Svetokriški
žegnan -a prid. 1. blagoslovljen: posdraulen, inu shegnan im. ed. m bodi moj lubi tovarsh ǀ stutaushenKrat ſrezhni, veſseli, inu shegnani im. ed. m dol. dan na Kateri nepade toshba Iobaua ǀ drugu jutru ta shegnana im. ed. ž ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu im. ed. s kadillu per Altaryh ǀ kateri ſedj v' tei shegnani mest. ed. ž Moshtranzi ǀ vsame shegnano or. ed. ž vodo, sazhne po hishi Kropiti ǀ shegnani im. mn. m bodite do vekoma ǀ shegnane im. mn. ž tvoje Svete Rokè katire ſo mene pejſtovale, inu meni ſtregle ǀ Shegnane im. mn. ž/s jeſelza, katere nam shrokust tyn Nebeſs doseſheio ǀ andohtlivu tvoje shegnane tož. mn. ž rokè kushnem 2. posvečen: ta shegnani im. ed. m dol. ublat ſe je bil preobernil veniga lepiga bobizha ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana im. ed. ž Cerku ratala ǀ Manna je li ena ſenza bila tiga shegnaniga rod. ed. m Vblata ǀ krajl Baldaſſar je preuſetnu pyl s'te shegnane rod. ed. ž poſſode ǀ kakor je bil od ſmerti gori vſtal, takushen v' ta shegnani tož. ed. m dol. vblat pride ǀ de ſe najdem pod tem shegnanim or. ed. m ublatu na Altariu ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana, ampak te kronane glave teh Papeshu, Cardinalu, shkofu, inu shegnanih rod. mn. Maſhniku ǀ Mashniki s' veliko andohtio, inu pohleunoſtio v' ſvoih shegnanih mest. mn. rokah Taiſtiga noſſio → žegnati
Svetokriški
žegnanje -a s blagoslovitev: danas ſe obhaia Shegnajne im. ed. te Boshje Zirkue (IV, 256) ǀ danas obhajemo shegnajne te Boshje Zerkvi (IV, 266) letno žegnanje žegnanje: Na dan Svetiga letniga Shegnaina rod. ed. per vſaki Zerkvi veliku veſſelje duhounu, inu teleſſnu ſe vidi, inu obhaja (IV, 341) → žegnati
Svetokriški
žegnati -am dvovid. blagosloviti: Sa volo tiga tudi vaſs sdaj nemorem shegnat nedol. ǀ Tu S. Rus. T. tudi shegna 3. ed. te bogabojezhe, inu shtrajfa te greshne ǀ satorai Bug neshegna +3. ed. vasho semlo ǀ Zhe hozheo eniga fermat, inu v' gnadi Boshy poterdit, s' krisham ga shegnaio 3. mn. ǀ Bug ti shegnai vel. 2. ed. … taiſte dobre shpishe ǀ Shegnaj vel. 2. ed. Tebe Lublana G. Bug, ex Sion ǀ Bug je shegnal del. ed. m tu mejstu ǀ Skrinia Boshja je shegnala del. ed. ž Obededomovo hisho ǀ Taushenkrat ſo shegnali del. mn. m Rod od kateriga je jmel priti ← srvnem. segenen < stvnem. seganōn ‛narediti znamenje križa’ ← lat. sīgnāre ‛označiti, narediti znak, zapečatiti’
Svetokriški
žegnovati nedov. blagoslavljati: tovarshe Thomashaue je objemala, inu shegnovala del. ed. ž (III, 431) ǀ je hodila po kloshtri, ter je shegnouala del. ed. ž te Duhoune (III, 455) ǀ ony nei ſo shegnouali del. mn. m, oblake pregainali, inu hudizhe s'luffta isgainali (II, 345) → žegen, → žegnati
Število zadetkov: 8461