Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Pomen besed »odprodaja« in »razprodaja«

Zanima me pomenska razlika med besedama odprodaja in razprodaja (če obstaja). Katero je primerneje uporabljati pri oglaševanju?

Jezikovna
Pomen frazema »denar ga ne tišči«

Spoštovani! Kaj pomeni izrek denar ga ne tišči?

Jezikovna
Pomen frazema »reci piši«

Zanima me pomen fraze oz. frazema reci piši. V otroštvu sem ga slišala med pogovorom odraslih in mi v zadnjem času velikokrat pride na misel, pa se ne spomnim v kakšnem konteksu oz. kakšen je pomen za tem frazemom. Primer stavka bi lahko bil:

  • Včeraj sem videla celo kolono vozil na Slovenski cesti. Bilo jih je reci piši vsaj 150.

(Nisem pa 100% prepričana, da sem uporabila pravi kontekst.)

Jezikovna
Pomen geografskega termina

Kaj pomeni vpliv sredozemskega podnebja?

Jezikovna
Pomen in izvor besede »cenosilikafobija«

Ali lahko razložite pomen in izvor besede cenosilikafobija? Ali gre za strah pred praznim kozarcem piva ali zgolj za strah pred praznim kozarcem (katerekoli pijače)?

Jezikovna
Pomen in raba glagola »raztovarjati«

Zanima me, kako bi bilo pravilno zapisati: raztovarjanje LADJE ali AVTOV.

V Luko Koper je pripeljala ladja nove avtomobile. Koliko časa potrebujejo za raztovarjanje (avtomobilov? ladje?)

Jezikovna
Pomen in uporaba glagola »razdružiti«

Ali se more razdružiti nekdo/nekaj od nekoga/nečesa ali pa more biti razdružitev samo takšna, da je njen rezultat več entitet, nastalih iz tiste, ki se je »razdružila«?

Jezikovna
Pomen in vezljivost glagola »okrepiti«

Zanima me, ali lahko glagol okrepiti uporabimo tudi če krepimo nekaj slabega. Npr. Prehod v naslednji razred bi mu okrepil vse naprej naštete težave in otežil delo v šoli.

Jezikovna
Pomeni pridevnika »pokroviteljski« in sopomenka »patronističen«

Po pohajkovanju v Franu sem zasledil, da je pod besedo pokriviteljski naveden le ta, ki se nanaša na pokrovitelja, torej zaščitniški oz. tak, ki gmotno podpira nekoga/nekaj - projekt. Pod kvalifikatorjem ekspresivno je prav tako navedena ta beseda le v primerih, ni pa razlozeno, kdaj se uporablja. Sprašujemo se torej, kaj na tem mestu pomeni, torej kot prislov in v ekspresivni rabi. Osebno se mi zdi, da to lahko povezujemo z neko mero arogance in občutka večvrednosti, ko nekako rahlo slabšalno obravnavamo drugega. Kakšno poljudno "definicijo" pa predlagate vi? Kako bi lahko to v slovarju popravili ne glede na to, da je že zakljucena izdaja? Bi lahko predlagal sopomenko patronističen. Ne, besede na Franu še ni, a kaj o tem menite vi? Ter nenazadnje, kako nastane geselski članek? O tem vem bore malo, le nekaj o leksikografih.

Jezikovna
Pomen krajevnih imen »Tovsto«, »Tolsti Vrh« in praznika »svetoščeva/šentoščeva nedelja«

V okolici Celja je več zanimivih krajevnih imen: Tovsto, Tolsti Vrh. Kakšen je izvor in prvotni pomen teh imen? Davno ime za romarski shod na Svetini je svetoščeva nedelja, ali šentoščeva nedelja. Ima oboje isti pomen? Kakšnega?

Jezikovna
Pomen nadpisanega simbola h

Zasledil sem, da nadpisani h izhaja iz latinske besede hora 'ura'. To bi pojasnilo rabo "Dobiva se pred 8h", brano [dobiva se pred osmo uro]. Vendar pa sem v pravopisu našel le potrditev za rabo simbola h ob predlogu od in do. Je torej res mogoče pisati tudi "kosili smo med 15h in 16h, pred 19h pa odšli v mesto"? To bi bilo zaradi omejitve znakov zelo priročno v podnaslovih.

Jezikovna
Pomen oznake »neobčevalen«

Prosim, kaj pravzaprav pomeni beseda (ne)občevalen? V SSKJ je navedena le definicija, ki vsaj meni pomeni toliko kot nič: jur. občevalni jezik jezik, ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih.

Zataknilo se je pri besedi 'neobhoden', ki jo SSKJ definira kot knjižno, pravopis pa kot neobčevalno. (Lektorji, kolikor jih poznam, pa bi tako ali tako rekli, da je to srbizem.)

Hvala lepa za odgovor. In še mimogrede, ali je možno, da etimoloških razlag priimkov ne bi uvrščali med javno objavljene odgovore, ker to zanima samo tri ljudi, ostalim pa zmanjšuje preglednost?

Jezikovna
Pomen pridevnika »postjugoslovanski«

Kot ocenjevalka EU projekta sem v angleščini zasledila pojem – post-Jugoslavija (post-Yugoslavia) in postjugoslovanski npr. kontekst / prostor (Post-Yugoslavia / Post-Yugoslavian), tudi književnost v post-Jugoslaviji ("(L)iterature in post-Yugoslavia"). Iz konteksta domnevam, da gre za šest republik bivše SFRJ (1945–1991), danes je to šest/sedem držav kot npr. Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo (delno priznanje), Slovenija, Severna Makedonija, Srbija.

Na portalu Fran nisem našla pojma, na Gigafidi je beseda 71-krat omenjena.

Zastavlja se mi vprašanje, ali pojem jezikovno in/ali politično korekten oz. ali je izraz nostalgije ali post-nostalgije.

Jezikovna
Pomen pridevnika »tuzemski«

Kaj pomeni tuzemska minljivost?

Jezikovna
Pomen prislova »načeloma«

Zanima me, kaj pomeni načeloma mora? Ali mora ali da obstaja še kaka druga možnost? Ali je odvisno od primera do primera ?

Jezikovna
Pomenska primerjava: »reč« in »stvar«

I am working on research on a lexical typology of words meaning 'thing / matter / affair'. I have some problems with the interpretation of Slovene material. So, my question is as follows: What is the difference between the words stvar and reč? SSKJ lists the same set of meanings for both lexemes. Neither dictionaries nor corpus data give a clear answer so far. Maybe one of them is more preferable in one of the meanings?

Jezikovna
Pomenska razlaga povedi

Zanima me, kako si pravilno razlagati naslednja dva stavka:

  • Kupec je nepremičnino prevzel v posest, in
  • Kupec je nepremičnino pripravljen prevzeti v posest.

Ali sta povedka identična. Sam si razlagam, da je pri prvem že prišlo do prevzema, v drugem pa še ne, saj je kupec izrazil pripravljenost na prevzem, ki pa še ni izvršilno dejanje (npr. pozor, pripravljeni, zdaj).

Jezikovna
Pomenska razlika med besedama »večina« in »večinoma«

Zanima me, ali je pravilno izreči večina ali večinoma. Malo me moti beseda večinoma, saj se mi ne zdi ravno »slovenska beseda«, a večino je slišim na televiziji.

Jezikovna
Pomenska razlika med glagoloma »poškodovati« ali »raniti«

Pri izrazu poškodovati me vedno strese, saj se mi zdi, da to ni primerno izražanje za rane, ki jih utrpijo človeška bitja. Menim, da ni mogoče reči, da si človek poškoduje del telesa. Poškodujejo se predmeti, stvari, n. pr. pohištvo, orodje, prometna signalizacija; ljudje pa se po mojem čutenju ranimo, saj naše telo ni zgolj nek predmet, ki je utrpel poškodbo, temveč del mene samega. Zato tudi ne morem reči, da sem jaz poškodovan, temveč sem ranjen ali pa imam zlomljeno nogo ali pa trpim za določeno boleznijo ... Tudi v tujih jezikih lahko opazimo podobno razlikovanje med človeškimi ranami in poškodbami stvari. Zato morajo naši slovarji vedno navesti pojasnjevalno opombo, n.pr.: >poškodovati (raniti) - verletzen, verwunden.<

Zavedam se, da v slovenščini morda manjka kakšen dodaten izraz (kot na primer: to injure, to hurt), ki bi opisal splošno poškodbo</>ranjenost< ljudi v primerih, ko ne gre za odprte telesne rane. Toliko bolj ironično je, če v primeru strelskih ran govorimo o poškodbah. Govoriti pavšalno o poškodbah, močno spominja na policijska poročila o dogodku, kjer uporabijo pač eno in isto službeno formulacijo zgolj z namenom, da standardizirajo poročilo.

Zato menim, da bi bilo dobro opozoriti na razliko v uporabi besedišča za primere človeških žrtev, saj menim, da s tem posredno izrazimo človeško dostojanstvo. Samo želim si lahko, da bi tako razlikovanje postalo del merodajnih slovenskih slovarjev.

Jezikovna
Pomenska razlika med glagoloma »topiti« in »taliti«

Ogorčen sem, da imamo v SSKJ dve besedi, ki opisujeta fizikalni proces prehoda iz trdnega v tekoče stanje zaradi povišane temperature (ali tlaka), in sicer taliti in topiti. To sta, gledano s kemijskega vidika, dva popolnoma različna fizikalna procesa.

<http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=topiti*>

<http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=taliti*>

  • delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: topiti mast, vosek; čokolada na torti se že topi / topiti rudo taliti // navadno v zvezi z led, sneg delati, da preide v vodo: sonce hitro topi sneg; snežinke so se na koži topile

Sneg, ki je trdna oblika odličnega polarnega topila – vode, se ne bo nikoli stopil ampak stalil. Podobno velja za mast in vosek. Kadar jemo čokolado, se ta v ustih zaradi povišane temperature glede na okolico tali, prav tako pa se v slini, ki je v tem primeru topilo, topi.

Število zadetkov: 3648