Zadetki iskanja

Jezikovna
Zakaj je glagol »izgledati« v pravopisnem slovarju označen kot neknjižno pogovorni?

Zakaj je glagol izgledati v SP označen kot neknjižno pogovorni?

Jezikovna
Zakaj je pravilno »evangelski« in ne »evangelijski odlomek«?

Zakaj je pravilno evangelski odlomek (ali evangelski sveti) in ne evangelijski odlomek (evangelijski sveti)?

Jezikovna
Zakaj je v pravopisu oblika »anglosaški« nadrejena obliki »anglosaksonski«?

V pravopisu me vedno znova preseneti prepoved rabe besed Anglosaksonec in anglosaksonski, ki je v praksi zelo pogosta. Če prav razumem, v starejših pravopisih ta prepoved ni veljala. Zanima me, ali je res (in kako) utemeljena in ali je res stroga/dokončna/neomajna?

Jezikovna
Zakaj na Obali ne marajo pravopisa?

Pred kratkim je izšel prevod romana Fulvia Tomizze Zlo prihaja s severa in ob tej priložnosti je bil kar nekajkrat zapisan in izgovorjen svojilni pridevnik, ki se nanaša na priimek Tomizza, skoraj dosledno je bil izgovorjen napačno, in sicer [tomicov] ali [tomicev].

Slovarski del Slovenskega pravopisa 2001 je v geslu Tomizza jasen:

  • Tomízza -e in Tomízza -a [ica] m, druga oblika s -em oseb. i. (ı̑; ı̑) |italijanski pisatelj| Tomíčev -a -o tudi Tomízzev -a -o [-čev-] (ı̑; ı̑), ●Tomízzin -a -o [-čin] (ı̑)

Priimek Tomizza je samostalnik moškega spola, sklanja se po lahko po 1. ženski (Tomizza, Tomizze) ali 2. moški (Tomizza, Tomizza, s Tomizzem).

Pri svojilnem pridevniku daje SP na prvo mesto podomačitev Tomičev, za katero imam občutek, da je na Obali nihče ne rabi, dopušča pa tudi Tomizzev, ki se izgovori [tomičev]. Na koncu pa navede napačno rabo Tomizzin po zgledu Krležin, Mitjin itd.

Ko sem na napačno rabo v izgovoru [tomicov, tomicev] opozorila, sem naletela na odpor z argumentom, da v tem primeru pač raba odstopa od norme. Jaz pa menim, da vsaka napačna raba že ni kar takoj odstopanje od norme. In zakaj bi bila? Saj ni pri tem nič nelogičnega, pregibanje sledi pravopisnemu načelu, da dopušča izvirni zapis Tomizzev, govorjeni

[c] pa se pretvori v govorjeni [č], kot se tudi pri moškem imenu Tomica – Tomičev (IvicaIvičev) ali Franc – Frančev, ne nazadnje tudi Mojca –- Mojčin. Argument je bil še ta, da svojilnega pridevnika, ki se nanaša na Cavazza, nihče ne izgovarja [kavačin], da se vsi izognejo in rabijo raje vloga Borisa Cavazze. Izgovora [tomičev] se otepajo tudi z argumentom, da je neustrezno tudi Baruca – Baručev, ker je iz pogovornega jezika domača edinole raba pač Barucin, pa naj gre za moškega ali žensko (knjižno pravilno seveda le Baručev). Mislim, da tuji izvor oz. zapis priimka nima pri tem nič opraviti, saj sledi slovenskim pravopisnim načelom.

Kaj storiti v takem primeru, ko se Slovenski pravopis 2001 zanika, še zlasti, ker imajo domačini na Obali že slabo pravopisno izkušnjo z Izolčani (v rabi je Izolani)?

Jezikovna
Zakaj nekaterih tvorjenk ni v slovarju?

Zadnjič se nismo mogli zediniti, ali so vse tvorjenke, ki obstajajo, res v SSKJ. Na primer, za begunca bi mu lahko rekli tudi ubežnik. To je tvorjenka iz glagola ubežati in je v SSKJ. Zanima me, če je slovnično korektna tudi tvorjenka izbežnik, ki bi bila tvorjena iz glagola izbežati, čeprav je v slovarju ni zaslediti.

Jezikovna
Zakaj pišemo »Celje Center« in »Ljubljana center«?

V odgovorih https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1967/pravilen-zapis-ks-tržič-mesto in https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1675/pomišljaj-ali-vezaj pišete o (ne)rabi ločil v imenih, niste pa napisali, kdaj se piše center v imenu Ljubljana Center z malo oz. z veliko začetnico (v enem odgovoru pišete z malo, v drugem z veliko začetnico). Prosim za pojasnilo.

Jezikovna
Zakaj pravimo »Srbkinja« in ne »Srbinja«?

Zakaj pravimo Srbkinja in ne Srbinja?

Jezikovna
Zakaj razlike: »saint-« in »san-« in »sen-«?

Zanima me, kako to, da se besedica Saint v poslovenjenih izrazih zapisuje kar na tri različne načine: saintsimonist, sanpavlija, senžermenski.

Jezikovna
Zakaj se »čimprejšnji« piše skupaj?

Zakaj se čimprejšnji piše skupaj?

Jezikovna
Zakaj se »izven« nadomešča z »zunaj«?

Zakaj se izven nadomešča z zunaj?

Jezikovna
Zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini reče Peking?

Zanima me, zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini še vedno reče Peking? V kitajščini se to ime izgovarja Bejžing. Peking je evropska (angleško-francoska) transliteracija kitajske besede iz 19. stoletja, ki temelji na izgovorjavi v južni mandarinščini. V 50ih letih so Kitajci sprejeli sistem transliteracije iz kitajskih pismenk v latinico (pinyin), po katerem se njihovo glavno mesto v latinici piše Beijing. Pinyin kot standard transliteracije priznava tudi International standards organisation (ISO). Tudi v angleščini, iz katere izvira zapis Peking so takšen zapis že sprejeli.

Torej zakaj 30 let po tem ko se je novi zapis uveljavil tudi na mednarodni ravni (in bil sprejet s strani ISO) v slovenščini še vedno vztrajamo pri starem zapisu, ki izvira iz časov kolonializma in ki nima povezave s slovenščino, saj smo ga prevzeli iz angleščine?

Jezikovna
Zakaj se ta samostalnika »etui« in »radio« sklanjata različno?

Dva slovnično zelo podobna samostalnika (m. spol, 1. m. sklanjatev, v imenovaniku se končata na dva samoglasnika), ampak sklanjata pa se različno. To sta samostalnika radio in etui.

Zakaj se npr. v rodilniku sklanjata drugače? radia etuija

Jezikovna
Zakaj so prebivalci Severne Koreje »Severni Korejci«, in ne »Severnokorejci«?

Zanima me, zakaj so v prvi različici SP prebivalci Severne Koreje -- Severnokorejci, v naslednji (vsaj v elektronski obliki) pa Severni Korejci oz. zakaj na primer nista možni obe obliki.

Jezikovna
Zakaj uporabljamo zvezo »par hlač« za ene hlače?

Kako je z uporabo zveze par hlač za ene hlače?

Jezikovna
Zakaj vejica pred »in«

Veliko gledam TV in na enem podnapisu je bil napisan stavek, pri katerem mi ni jasno, zakaj je bila vejica pred in. Stavek se je glasil:

Ti imaš že veliko svojih težav, in ena izmed njih je tvoj alkoholizem.

Kaj porečete na to, da je prevajalec pred veznikom in napisal vejico? Ali se je mogoče zmotil ali ne? Mar ni to vezalno priredje? Če se ni zmotil, me seveda zanima obrazložitev.

Jezikovna
Zanikanje dejanja, izraženega z nedoločnikom, in ustreznost sklona

Prosim nasvet za ta stavek:

Strategija pomeni, da se odločimo narediti ene stvari, ne pa drugih. ALI: ne pa druge.

Jezikovna
Zanikanje dejanja, izraženega z nedoločnikom (2)

Prosim za odgovor na vprašanje, kaj je prav:

Seveda je prav, da se obsodijo posamezni zločini, ne more pa se zato revidirati zgodovina in celoten boj proti okupatorju proglasiti za zločinskega/revidirati zgodovine in celotnega boja proti okupatorju proglasiti za zločinskega.

Jezikovna
Zanikanje in rodilnik

Vem, da je bilo o pravilni uporabi zanikanja že veliko napisanega, pa vendar sem v dilemi. Kakšen bi bil po vašem pravilen ta stavek?

  • Ni storil isto.

ali

  • Ni storil istega.

(meni se zdi ta druga varianta zelo nenavadna, a menda je ta prava).

In kako bi bilo prav v primeru:

  • Ni mislil nič resnega.

ALI

  • Ni mislil ničesar resnega.

Jezikovna
Zanikanje – rodilnik ali tožilnik?

Pozdravljeni, ali je v spodnjih primerih zanikanja v zvezi s "kot" pravilen rodilnik ali tožilnik? Ustreznejši se mi zdi tožilnik, ker zvezo "razumeti kot kaj" razumem kot povedkovo določilo, zato zanikanje nanjo po mojem občutku ne vpliva. Skladenjsko pa si ne znam pojasniti.

  • Vodenja postopka samega po sebi ni mogoče razumeti kot povzročanje/povzročanja škode.
  • Vodenja ni mogoče razumeti kot ustrezno/ustreznega.
  • Ne določa protipravnosti kot element/elementa odškodninske odgovornosti (tj. ne določa, da je protipravnost element odškodninske odgovornosti).
  • Odločitve ne bo občutil kot pravične.

Jezikovna
Zanima me, kako je nastal priimek »Bulc«?

Zanima me, kako je nastal priimek Bulc?

Število zadetkov: 1997