Pravopisne kategorije: Problemski sklopi Slovarja pravopisnih težav

Religijska in mitološka imena

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 394 imen. Seznam je bil oblikovan kot nabor tipološko raznovrstnih primerov, in sicer:

  • (1) enobesedna imena bogov, boginj, skupin bogov in boginj, angelov, božanskih, demonskih, bajnih in podobnih mitologiziranih bitij, ki jih pišemo z veliko začetnico, npr. Bog, Dika, Erinije, Lucifer, Avgij, Gigant;
  • (2) večdelna religijska imena, pri katerih pišemo z veliko začetnico obe sestavini imena, npr. Bog Oče, Bog Sin;
  • (3) večbesedna religijska imena, pri katerih pišemo z veliko začetnico samo prvo sestavino imena, npr. Sveti duh, Sveta trojica; drugo sestavino dvobesednih imen pišemo z veliko začetnico navadno le v teoloških in bogoslužnih besedilih, npr. Sveti Duh, Sveta Trojica;
  • (4) nadomestna (simbolna) lastna imena, ki so eno- ali večbesedna sopomenska nadomestila religijskim imenom in se pišejo z veliko začetnico, npr. Mati Božja in Devica (za Marijo), Skušnjavec (za Luciferja), Razsvetljeni (za Budo), Gromovnik (za Zevsa, Peruna ali Jupitra);
  • (5) stalni pridevki ob religijskih imenih, ki jih pišemo z veliko začetnico, npr. Marija Tolažnica, Janez Krstnik;
  • (6) imena, ki soobstajajo ob homonimnih občnoimenskih poimenovanjih, npr. Sfinga ob sfinga, Himera ob himera ipd.;
  • (7) še nekodificirana imena, npr. Ganeša, Navzikaa ipd.

Mnoga religijsko-mitološka imena izhajajo iz antične tradicije in so tudi v imenovalniku pisno podomačena v skladu s pravopisnim izročilom (Ahiles > Ahil). V geslovniku so tudi tiste pogoste citatne imenovalniške oblike, ki jih izkazuje gradivo (Bakhos/Bakhus; Partoklos/Patrokles ipd.), uporabnik pa je usmerjen na podomačeno varianto.

Novosti:

V Slovarju pravopisnih težav sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z naglasno-pregibnostnimi vzorci v vseh sklonih in številih (izjema so nekatera religijska imena, uporabljena samo v ednini, npr. Bog, ali množini, npr. Furije). Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.
Novost glede na Slovenski pravopis 2001 je dosledna uvedba pomenske identifikacije v zaglavju.

Pri imenih smo uvedli besedotvorno gnezdo, ki zaključuje slovarski sestavek in vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (npr. pri Abel: B Abelov).

Podatek o zapisu religijskih in mitoloških imen, ki se v rabi pojavljajo v stalnih besednih zvezah, je vsebovan v slovarskem sestavku (pri Marko je zveza eksplicitno uvedena, npr. »v zvezi« evangelist Marko ali kraljevič/Kraljevič Marko; pri Faronika npr. »v zvezi« riba Faronika).

Podatek o zapisu večbesednih religijskih imen, pri katerih v teoloških in bogoslužnih besedilih pišemo drugo sestavino z veliko začetnico, ima v slovarskem sestavku posebno opozorilo, npr. »v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi« Sveti Duh.

Pri pisnem normiranju religijsko-mitoloških imen smo glede na SP 2001 spreminjali zapis pri imenih tipa Skila (SP 2001 Scila), Kerber (SP 2001 Cerber), Faetont (SP 2001 Faeton) kjer je bil predhodno dosežen strokovni konsenz glede ustreznosti zapisa (gl. Bronislava Aubelj, Antična imena po slovensko, Modrijan 1997). S ponazoritvami v zgledih je nakazana tudi opozicija med lastnoimenskim in občnoimenskim pri nekaterih bajeslovnih bitjih, pri katerih zaradi razlik v kodifikaciji med Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in Slovenskim pravopisom 2001 nimamo ločnice med zapisi z veliko in malo začetnico, npr. Gorgona Meduza nasproti gorgona (SP 2001, SSKJ); Kiklop nasproti kiklop/Kiklop (SP 2001, SSKJ); Erinije nasproti erinija/Erinije (SP 2001, SSKJ); Sfinga in sfinga ipd.

Glede sprememb v naglaševanju smo poenotili skupino Odisêj, Heraklêj, Antêj, upoštevali smo popravke tipa Tetída < Tétida in jezikovni razvoj pri podaljšavah osnove oblikoslovnega pregibanja, npr. Ikar: Ikara > Ikarja; Dioskura > Dioskurja.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 47, 48.

Različica:

Fran 3.0, 3. oktobra 2016.