Ábrahamov Frazemi s sestavino Ábrahamov:
Ábrahamov otròk, Ábrahamov ród, Ábrahamov sín, Ábrahamova hčí, Ábrahamova léta, Ábrahamovo naróčje, kot v Ábrahamovem naróčju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

àko in ako vez. (ȁ) star.
1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno
2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem
3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju
4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ako1 (aku, ako, oku) veznik
1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1 s povednim naklonom
1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje
1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja
1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja
1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku
1.2 s pogojnim naklonom
2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
2.1 s povednim naklonom
2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
2.2 s pogojnim naklonom
3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
4. v predmetnih odvisnih stavkih
4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.1.1 s povednim naklonom
4.1.2 s pogojnim naklonom
4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.2.1 s povednim naklonom
4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire
4.2.2 s pogojnim naklonom
5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker
7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim
8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da
9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: ako Bog hoče

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Ali je »najmlajši« lastnostni ali vrstni pridevnik?

Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.

  • Knjiga sicer ni namenjena najmlajšim bralcem, a vseeno kar kliče po ilustracijah.

Če bralce razdelimo v tri kategorije - najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Ali je »najmlajši« lastnostni ali vrstni pridevnik?

Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.

  • Knjiga sicer ni namenjena najmlajšim bralcem, a vseeno kar kliče po ilustracijah.

Če bralce razdelimo v tri kategorije – najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

anca [ānca] (vajnca, vanjca) samostalnik ženskega spola

pogoj

PRIMERJAJ: moje ance, vancati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ángelček Frazemi s sestavino ángelček:
ángelčki bi jédli kàj, ángelčki bi píli kàj, bíti med ángelčki, bíti [právi] ángelček, íti med ángelčke, [lép] kot ángelček, príti med ángelčke, spáti kot ángelček, zaspáti kot ángelček

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

asimptótična stabílnost Ljapúnova -e -i -- ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Besedna zveza delovni pogoji in delovne razmere

V časopisih in tudi drugje se pogosto uporablja zveza delovni pogoji. Glede na moje razumevanje bi bilo boljše uporabiti zvezo delovne razmere, ki se tudi precej uporablja.

Mi lahko odgovorite, ali je moj občutek pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

betoníranje betoníranja samostalnik srednjega spola [betoníranje] ETIMOLOGIJA: ↑betonirati
bolézen Frazemi s sestavino bolézen:
francóska bolézen, otróška bolézen čésa, preboléti otróško bolézen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

brezpogọ̄jen – glej pogȍj

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Cenilka
Zanima me, kako pravilno sloveniti angleški termin estimator , ki se uporablja na področju ekonometrije in označuje spremenljivko, s katero ocenjujemo določen parameter. V praksi se uporablja slovenski termin cenilka , a bi bilo po mojem mnenju pravilneje uvesti termin ocenjevalec oz. ocenjevalka , saj govorimo o ocenah in ocenjevanju. Kakšno je vaše mnenje?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

conditio --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

če vez.
1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka
a) s povednim naklonom: nič se ti ne bo zgodilo, če boš pameten; če si lačen, ti dam kruha; če je hotel živeti, je moral delati
b) s pogojnim naklonom: če bi to korenino presekali, bi se drevo posušilo; če bi globoko kopali, bi prišli do vode / če bi ne imela gub, bi bila videti mlada; nikoli se ne bi bila omožila, če bi ji bili starši branili
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje
c) skromnega mnenja, vljudnega pridržka: zakaj tako, če smem vprašati; zmotil sem se, če naj bom odkrit; plačam, če ni drugače / užaljen je, če se ne motim; če kaj vem, bo kmalu svatba
č) ugibanja, domneve: le kje je nož? Če ni v kuhinji? lepe jagode, če le niso predrage? / v litru če je bilo četrt vina, več ne; komaj če sta spregovorila deset besed
d) želje ali omiljenega ukaza: oh, če bi nam že dali mir! oče so rekli, če bi rajši prišli jutri / kaj, če bi malo stopili v hišo
e) stopnjevanja z dodatno trditvijo: stvar je nepotrebna, če ni celo nevarna; to vsoto lahko podvoji, če ne celo potroji / elipt.: če kje, pri njem se dobi; kdo, če ne on? čemu mi bodo smučke, če ne, da se bom smučal; prekliči, če ne ... / v vzkliku: če bi vi vedeli! pa če ti rečem, da ga ni doma! če ti nisi prismojen! prav gotovo si
● ekspr. to je moj sorodnik ali, če hočete, moj nečak natančneje povedano; pog., ekspr. če si ti (kakšen) gospodar, sem jaz papež! sploh nisi gospodar
2. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: jezna sem, če kdo joka; dobro mu je delo, če ga je kdo hvalil
3. nav. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: če se na glavo postaviš, ti ne dam; če je še tako pameten, vsega ne zna; če bi tudi hotel, ne sme; ne grem, pa če me na kolenih prosite / njegove misli, če so še tako dobre, odklanjajo
// navadno z nikalnico za izvzemanje: tam upa najti, če ne sreče, pa vsaj mir; jabolko je vsaj lepo, če že ni okusno
4. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: moral sem priti, če sem obljubil; kako bi me slišal, če pa dremlješ / ekspr.: čisto tako je bilo, če že hočete vedeti; pij, če ti rečem!
5. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: s tem ga bolj žališ, kot če bi ga udaril; če je bolj jezen, bolj pije; prej če začnemo, prej bo opravljeno
6. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: sramota je, če jo pretepa; nimam rad, če se prepiraš; učitelj ni kriv, če otrok nič ne zna / ekspr. gotovo se vrne, še bog če bo smel
7. v odvisnih vprašalnih stavkih za uvajanje vprašanja: vprašal sem ga, če je res
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, če ga poznaš; vseeno mi je, če ostane ali odide; sam.: ob vseh čejih zadeva že meji na nesmisel; nehaj že s svojim večnim če!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

če (če, ča) veznik
1. v pogojnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi če – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.2 navadno v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
2. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; danes čim
2.1 v zvezah če + primrk. prisl./prid. – tem/ø + primrk. prisl./prid.
2.2 samo v TPo 1595, v zvezah če + primrk. prisl./prid. – stem + primrk. prisl./prid.
3. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkirani zvezi če lih/glih, pogosto v zvezi s tako za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
3.1 s povednim naklonom
3.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
3.2 s pogojnim naklonom
4. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
5. v predmetnih odvisnih stavkih, navadno s pogojnim naklonom za izražanje možnosti, negotovosti; SODOBNA USTREZNICA: če
5.1 v zvezi če – ali (nikar) za izražanje izbire
6. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, tudi v zvezi če – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6.1 za izražanje okoliščin, v katerih se ponovi dejanje nadrednega stavka
7. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem
8. v zvezi če – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: 201 pojavitev v 18 delih
FRAZEOLOGIJA: če Bog hoče

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

često (čestu, često) prislov
1. izraža precej veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, često
1.1 izraža precejšnjo frekvenco; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, večkrat
1.2 primrk. izraža več ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosteje, večkrat
1.3 elativ, v zvezi gar često izraža zelo veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: zelo pogosto
1.4 presež. izraža največ ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: najpogosteje, največkrat
1.5 v časovno-pogojnih odvisnih stavkih, v vezniški zvezi kakor često za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, kadar koli
FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 40 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

čestokrat (čestukrat, čestokrat) prislov
1. izraža veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: velikokrat, mnogokrat
1.1 elativ, v zvezi dobro čestokrat izraža zelo veliko ponovitev
1.2 izraža, da se kaj zgodi, ponovi ob več priložnostih
1.3 v časovno-pogojnih odvisnih stavkih, v vezniški zvezi kakor čestokrat za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, kadar koli
FREKVENCA: 182 pojavitev v 29 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dávčno nèpriznáni odhódek -- -ega -dka m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

délovne izkúšnje -ih izkúšenj ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

destrúkcija -e ž (ú)
knjiž. razdiranje, uničenje, razkroj: zanj je bila destrukcija prvi pogoj za ustvarjanje; pisatelj opisuje moralno destrukcijo, ki jo povzroča kapital; destrukcija človekove osebnosti; destrukcija organskega tkiva; izvajati politiko destrukcije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

determinánta -e ž (ȃ)
knjiž. kar kaj določa, pogojuje: družbena, psihološka, sociološka determinanta / materialna proizvodnja je osnovna determinanta družbenega gibanja pogoj
♦ mat. število, ki pove, ali je sistem linearnih enačb rešljiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

diagrám lége korénov -a -- -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Diskriminanta
Zanima me, ali je mogoče izraz diskriminanta uporabiti tudi v nematematičnem smislu, in sicer kot diskriminatorni element, tj. element, na podlagi katerega se odloča npr. o tem, kateri del prebivalstva bo izseljen.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dôba Frazemi s sestavino dôba:
bíti [právi] sín svôje dôbe, ledéna dôba

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dobit -a -o deležnik
1. komu, skozi koga/kaj, (s čim) izraža udeleženost pri čem, če je izpolnjen določen pogoj; SODOBNA USTREZNICA: dobljen
2. ki mu je vzbujen pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobljen
3. (po čem, s čim) ki se prejme kot rezultat določenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: dobljen, pridobljen
4. ki je z bojem spravljen pod nadzor, vpliv koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzet, osvojen
4.1 ki mu je odvzeta prostost; SODOBNA USTREZNICA: zajet
FREKVENCA: 64 pojavitev v 15 delih
FRAZEOLOGIJA: igra/reč je dobita / le-to je dobito

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Dodajanje novih besed v SSKJ

Na vas se obračamo s prošnjo za posredovanje informacije o postopku vključitve novih besed v SSKJ.

V sodelovanju z zavarovalnico Vzajemna smo od avgusta do decembra 2012 razvijali akcijo z naslovom >Pokaži jezik<, kjer so mladi na spletni platformi zapisovali besede, ki so del njihovega vsakdanjega besednjaka. Zanima nas, kakšni so postopki za umestitev najpogosteje uporabljenih besed v SSKJ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dogôvoren -rna -o (ȏ) Knjižni jezik in pisava sta ~a
dogôvorni -a -o (ȏ) ~ pogoj
dogôvornost -i ž, pojm. (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dohodkôvni cénzus -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dohodkôvni pogòj -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dolžnóst skúpnega življênja -i -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Donavska ali donavska regija

Lepo prosim za odgovor. Ali se donavska regija piše z veliko začetnico ali z malo? Bolj se nagibam k mali, a nisem prepričana. Tudi drugače mi zapis regij dela težave, po SP naj bi bila mala začetnica, v praksi opažam vse pogostejšo rabo velike začetnice ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dréti Frazemi s sestavino dréti:
dréti kóga na méh, krávo s svédrom dréti, píko dréti, vpíti, kàkor bi kdó kóga [žívega] dŕl, vpíti, kot bi kóga na méh dŕli

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Dvojno zanikanje in glagoli zavračanja (»preprečiti da (ne) bi«)

Kaj je pravilno ? S cepljenjem preprečimo, da bi zboleli. S cepljenjem preprečimo, da ne bi zboleli.

Pri čemer vsebinsko menim, da cepljenje pomaga pri ohranjanju zdravja posameznika. Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Edninski ali množinski osebek

Zanima me, kako bi se pravilno napisal tak (izmišljen in pretiran) primer: Oseba(e), ki ne izpolnjuje(jo) tega/teh pogoja/ev, se napoti(jo) na Ministrstvo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

enakoprávnost enakoprávnosti samostalnik ženskega spola [enakopráu̯nost] ETIMOLOGIJA: ↑enakopraven

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

enakovréden enakovrédna enakovrédno pridevnik [enakowrédən] ETIMOLOGIJA: iz enako vreden

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

estétska distánca -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Glagoli brez vidskega para

Zakaj glagole stanja, npr. sedeti, ležati (SS 2004, 350) razumemo kot da so brez vidskega para? Če je sedeti nedovršni glagol, bi kot njegov dovršni par razumela usesti se.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

globálna asimptótična stabílnost Ljapúnova -e -e -i -- ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gôra Frazemi s sestavino gôra:
bíti náše gôre líst, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, da bi gôre premíkal, práva gôra, premíkati gôre, [samó, le] vŕh ledéne gôre, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi], vêlik kot gôra, za devêto goró

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gospód Frazemi s sestavino gospód:
bíti sám svój gospód, Gospód je poklícal kóga k sêbi, postáti sám svój gospód, spáti v Gospódu, zaspáti v Gospódu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gostôta zavarovánja -e -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

govêji govêja govêje pridevnik [govêji] STALNE ZVEZE: goveja blaznost, goveja spongiformna encefalopatija, goveji obad
FRAZEOLOGIJA: goveja muzika
ETIMOLOGIJA: ↑govedo

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gròb Frazemi s sestavino gròb:
bíti z êno nôgo v grôbu, kdó bi se v grôbu obráčal, če, kdó bi se v grôbu obŕnil, če, kopáti gròb kómu, kopáti gròb sám sêbi, kopáti si gròb, molčáti kot gròb, obráčati se v grôbu, obrníti se v grôbu, od zíbeli do grôba, od zíbelke do grôba, odnêsti kàj v gròb [s sebój], správiti kóga v gròb, tího kàkor v grôbu, tišína kot v grôbu, zvést do grôba, zvestôba do grôba

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gróš Frazemi s sestavino gróš:
bíti podóben kàkor gróš gróšu, [kàkor] pét kráv za èn gróš, ne bíti vréden póčenega gróša, ne dáti [niti] póčenega gróša za kóga/kàj, ne iméti [niti] póčenega gróša

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

hipotétičen -čna -o prid. (ẹ́)
ki temelji na hipotezi, domneven: hipotetičen sklep; hipotetična trditev / hipotetičen poskus razlage
♦ filoz. hipotetična sodba sodba, v kateri je pravilnost ene premise odvisna od pravilnosti druge; pogojna sodba; jezikosl. hipotetični stavek stavek, ki izraža pogoj; pogojni stavek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

hipotēza, f. poskusna razlaga, domneva, die Hypothese; — tudi = uvet, pogoj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

hláče Frazemi s sestavino hláče:
hláče se trésejo kómu, iméti pólne hláče, izprašíti kómu hláče, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, kot [da] bi imél pólne hláče, ménjati kóga/kàj kot spódnje hláče, menjávati kóga/kàj kot spódnje hláče, nosíti hláče, pès poméri kómu hláče, podélati se v hláče, pomériti kómu hláče, skočíti v hláče, srcé je pádlo v hláče kómu, strésati kóga iz hláč, strésti kóga iz hláč, tŕgati hláče po šólskih klopéh, uíti v hláče kómu, žêna hláče nósi, žénska hláče nósi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

industríjska uporabljívost izúma -e -i -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

inhalácijski inhalácijska inhalácijsko in inhalacíjski inhalacíjska inhalacíjsko pridevnik [inhaláciski] in [inhalacíski] ETIMOLOGIJA: ↑inhalacija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

integrátor -ja m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

intrínzična lastnóst učinkovín -e -i -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

inventívna ráven izúma -e -vní -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ìreálen -lna -o prid. (ȉ-ȃ)
knjiž. neresničen, nestvaren: irealen pojav, predlog; irealna trditev / živi v irealnem svetu
♦ jezikosl. irealni (pogojni) stavek odvisni stavek, ki izraža neuresničljiv pogoj, neuresničljivi pogojni odvisnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ìreálen -lna -o (ȉȃ) ~ predlog nestvaren; ~a trditev neresnična
ìreálni -a -o (ȉȃ) ~ pogoj neuresničljivi pogoj
íreálnost -i ž, pojm. (ȉȃ) neresničnost, nestvarnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

istočásen -sna -o prid.(á)
ki se pojavi, poteka ob istem času: istočasen izid obeh knjig; istočasen prihod gostov; istočasno prevajanje; zapletel se je v več istočasnih razmerij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Izbira predlogov: »z« ali »ob«

Zanima me, ali je v naslednjih primerih ustreznejša raba predloga z ali ob:

  • Z upoštevanjem/ob upoštevanju slednje odvisnosti izpeljemo Blasiusovo enačbo ...
  • Konstanti določimo z upoštevanjem/ob upoštevanju robnih vrednosti ...

V SSKJ-ju sem ob omenjenem glagolniku zasledila primere rabe z obema predlogoma, tako da sem zdaj v dilemi, katerega uporabiti.

Predvidevam, da bi raba predloga z v danih primerih izražala način, raba predloga ob pa pogoj. Raba katerega predloga oziroma pomena je torej ustreznejša? Ali bi lahko zvezo s predlogom ob prav tako uporabili za izražanje načina? Ali bi bilo ob rabi predloga ob (v pomenu izražanja pogoja) pred danimi glagoli primerno uporabiti še besedo lahko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

izbóren1 -rna -o (ọ̑)
izbórni -a -o (ọ̑) ~ pogoj |pogoj izbire|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

jámstven -a -o (ȃ)
jámstveni -a -o (ȃ) ~ pogoj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

jávno podjétje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kàdar stil. kadàr vez. (ȁ; ȁ)
1. v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti časa, v katerem se dejanje dogaja: naj me obišče, kadar hoče; ekspr. bila sta skupaj, kadar in kjer sta mogla / kadar je treba cementa, ga ni; kadar koli ga sreča, je vselej vesel kadarkoli
// v časovno-pogojnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ljudje vas spoštujejo, kadar ravnate premišljeno; alga in gliva si dajeta hranilne snovi, kadar živita skupaj v obliki lišaja
● preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti
2. star. za izražanje istočasnosti ali predčasnosti dejanja v prihodnosti ali preteklosti; ko1: kadar bo zrasel, bo šofer; kadar umrjem, naj vzame otroke teta / zastar. kadar je dorasel, je moral na vojsko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Kako je ustrezneje: »iz« ali »zaradi razlogov« in »v primeru«?

Kateri zapis je ustrezen oz. najustreznejši?

  • Stranka ni navedla razlogov, iz/zaradi katerih tega delovnega mesta ni želela sprejeti. (Izraz razlogi bi želeli ohraniti).

oz.

  • Stranka ni navedla, iz/zaradi katerih razlogov tega delovnega mesta ni želela sprejeti. (Izraz razlogi bi želeli ohraniti).

Tega ni storila iz/zaradi različnih razlogov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Kako pisati okrajšavo »d. o. o.« ali zakaj uzakonjati napake? – odziv na oddajo Jezikanja

Danes zjutraj sem poslušala Jezikanje na Valu 202. Zmotila me je izjava, da boste pisavo d.o.o. (namesto d. o. o.) najverjetneje prej ali slej sprejeli v slovar (in pravopis?), ker je tako rekoč »uzakonjena« in zato (mislim, da ne samo zato) že zelo uveljavljena. Tudi euro (ne evro) »vlada« v naših zakonih – boste ravnali enako (po tej logiki bi morali pisati tudi dollar in tako naprej po tečajni listi)? Raba nekaterih napak pa se je zelo razpasla tudi v splošni javnosti (temu ni tako, še 10 minut nas loči do) in/ali v ožjih skupnostih (v planinski srenji na primer spati na koči, plezati stene; v športnem novinarstvu gostujoča vratnica ...), kar utegne prav tako povzročiti sprejetje v jezikovne priročnike. To bi bilo upravičeno, le če bi v njih take »jezikovne prakse« označili kot napačne. Ali pa je moje razmišljanje passé in sem že za v staro šaro, spadam med puriste, jezikovne teroriste in kar je še takih nadlog?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kàkor3 vez. (ȁ)
1. primer. lepa ~ roža; starejša ~ Mica
2. vzročn., poud. Pošten ~ je, je najdeno denarnico oddal na policiji |ker je pošten|
3. dop., poud.: ~ jo ima rada, ji v tem ne more ustreči |čeprav|; Fant danes lenari, ~ je sicer priden |čeprav|
4. pogoj., poud. ~ mi ne boš takoj tiho, boš moral iz sobe |če|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Kako uporabljamo besedi »diskriminacijski« in »diskriminatoren«?

Na vas se obračam s prošnjo za pomoč glede pravilne rabe besed diskriminacijski/diskriminatoren. Preverila sem tudi vašo spletno stran, kjer pišete o razmerju med pridevnikoma diskriminatorski in diskriminatoren, vendar pa mi raba omenjenih besed vseeno ni popolnoma jasna. Zelo bi vam bila hvaležna, če bi lahko preverili pravilnost rabe besede diskriminacijski v spodnjih petih primerih.

1. V septembru 1895 so se zopet obrnili na parlament s prošnjo, da naj ne sprejme nadaljnjih diskriminacijskih zakonov proti Kitajcem.

2. Takrat je bila kralju King Edward VII. poslana še ena peticija, s katero so želeli izpostaviti diskriminacijsko naravo zakonodaje.

3. V veljavi je bilo tudi nekaj diskriminacijskih zakonov, kar je vplivalo na nastanek kitajske skupnosti.

4. Ko so se dela končala, je vlada želela omejiti priseljevanje Kitajcev – uvedla je pravzaprav diskriminacijske pogoje.

5. V obeh državah je bila glavarina le ena oblika diskriminacije, s katero so se kitajski priseljenci soočali (le-ti so se v obeh državah soočali z diskriminacijskimi zakoni, z nasiljem in podobno).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kazuálni pogòj -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kmetováti kmetújem tudi kmétovati kmétujem nedovršni glagol [kmetováti] tudi [kmétovati] ETIMOLOGIJA: ↑kmet
ko ► kȯ vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

koléno Frazemi s sestavino koléno:
bíti do kolén v dréku, grísti koléna, iméti méhka koléna, koléna se trésejo kómu, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne séči kómu niti do kolén, pásti na koléna, prosíti kóga na kolénih, státi do kolén v dréku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kólikor4 vez. (ọ̑)
1. dop. Ni se mu posrečilo, ~ se je (tudi) trudil čeprav
2. pogoj. Vlak prevozi progo v dveh urah, ~ nima zamude če; °V ~ mi ne verjamete, vprašajte še koga če

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kondícija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kônec Frazemi s sestavino kônec:
bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, brez kônca in krája, iméti glávo na právem kôncu, iméti kàj na kôncu jezíka, íti [tudi] na kônec svetá, lotíti se čésa na právem kôncu, lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, niti na kônec pámeti ne páde kómu, niti na kônec pámeti ne príde kómu, potégniti krájši kônec, vídeti lúč na kôncu tunéla, začéti na právem kôncu, zaglédati lúč na kôncu tunéla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kótni pogòj -ega -ôja m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

krívda -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

króna Frazemi s sestavino króna:
króna ne bo pádla kómu z gláve

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kupčíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kupčijo: kupčijski pogoj; slabe kupčijske možnosti / kupčijska dejavnost; pojavila se je velika kupčijska kriza
// star. trgovski, trgovinski: kupčijske zveze s sosednjo državo / kupčijska šola, zbornica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ljubíti in ljúbiti -im nedov. (ī ū)
1. čutiti močno naklonjenost do druge osebe: ker ljubi, je srečen; ljubiti dekle, moža; zašepetal je: Ljubim te; nesrečno, skrivaj, vdano, zvesto ljubiti; zelo sta se ljubila; nav. ekspr.: vroče ljubiti; ljubiti brez upanja; ljubiti do smrti; ljubiti iz dna srca, čez vse, z vso dušo
// evfem. imeti spolno razmerje, spolne odnose: v mladosti je vroče ljubila in živela burno življenje; ljubil jo je brez ljubezni; trdo jo je vprašal, če se je ljubila z drugim / telesno ljubiti
2. čutiti močno naklonjenost do koga, združeno s skrbjo za njegovo korist, dobro: mati ljubi otroka; ljubiti brata, prijatelje, starše; prisrčno ljubiti; ljubila ga je, kot bi bil njen sin; starši in otroci se ljubijo / ljubiti konje / ljubiti dom, domovino, narod
3. imeti močen pozitiven odnos do česa: ljubil je svoje delo; slikar ljubi to sliko in je noče prodati; kmet ljubi zemljo / ljubiti pravico, svobodo / knjiž.: bolnik ljubi mir ima ga rad; žival ne ljubi mraka nima ga rada; ljubi njen smeh rad ga posluša
// knjiž. imeti nagnjenje, veselje do česa: ljubi glasbo, knjige / ekspr. ljubi dobro hrano rad je dobre jedi; evfem. na obrazu se mu pozna, da ljubi žganje rad pije žganje / z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom: ljubiti lov; dekleta ljubijo ples rada plešejo
4. imeti dobre, prijateljske odnose: ljubiti človeka; ljubiti vse ljudi; evfem. sosedje se navadno ne ljubijo / pes ljubi gospodarja
5. nav. 3. os. imeti kaj za dober pogoj rasti, razvijanja: ta trta ljubi zavetno lego; take rastline ljubijo svetlobo, vlažna tla
// zastar., z dajalnikom biti všeč, ugajati: od vsega sadja so mu najbolj ljubile hruške; dovolil je, da si vsak vzame, kar mu ljubi
6. star. poljubljati: ljubiti roko; objemati in ljubiti
● knjiž. sreča ga ljubi je srečen; ta pesnik ljubi slikovite metafore jih pogosto uporablja; knjiž. take motive je ljubilo 18. stoletje taki motivi so bili pogosti, v navadi v 18. stoletju; od vseh pesmi najbolj ljubi Jenkove so mu najbolj všeč
♦ rel. ljubiti Boga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ljubíti in ljúbiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Ljubila jih je /kot svoje otroke/.
2.
kdo/kaj rad imeti kaj
/Prepričljivo, z delom/ je ljubil zemljo, mir in svobodo.
3.
čustvenostno, navadno v 3. osebi kaj imeti kaj kot dober pogoj rasti, razvijanja
Te rastline /načeloma/ ljubijo svetlobo in vlažna tla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

ljubiti ► ˈl’üːbėt -ėn nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Ločila pri nazivih in citatih

Že dlje časa se ukvarjam s potrditvijo svoje ideje, da morajo nazivi, ki se sicer pišejo z malo začetnico, biti z veliko, kadar so na začetku povedi, ki se ne konča s piko. To je najpogosteje na koncu dopisov oz. predgovorov v publikacijah, ko sledi podpis, npr.:

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

dr. Janez Novak, minister

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

akad. prof. dr. Marija Novak

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

rektor prof. dr. Janez Novak

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

urednik

Menim, da je to začetek povedi, ki se ne konča s končnim ločilom, zato mora biti zapisano z veliko začetnico, podobno kot pri pozdravu, ko lep pozdrav tudi ni z malo, čeprav nima končnega ločila (kaj menite pa o tem, da je vejica za »Lep pozdrav« tudi odveč?):

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

Lep pozdrav

Janez Novak

Zanima me še, kako utemeljiti, da je navedba vira v znanstvenem besedilu brez ločila, ko se citira tudi končno ločilo, npr.:

Kot Bahtin tudi Lotman prostor povezuje neposredno s časom, njuni entiteti pa sta pogoj za obstoj kulture: »Razumsko človeško življenje, tj. življenje kulture, prav tako potrebuje posebno strukturo 'prostora in časa'. Kultura se organizira v obliki določenega 'prostora in časa' in zunaj te organizacije ne more obstajati. Ta organizacija se realizira kot semiosfera in s pomočjo semiosfere.« (Lotman 2006: 188)

Mogoče je tudi tako, torej brez pike v citatu: semiosfere« (Lotman 2006: 188). Vendar v tem primeru po mojem citat ni popoln, ker bi lahko bilo končno ločilo tudi vprašaj -- kaj pa v takem primeru?

Mogoča sta še dva načina: s piko zunaj oklepaja ali znotraj oklepaja, domnevno bolj pravilna, ker tako oklepaj »ne obvisi v praznem« sredi besedila:

semiosfere.« (Lotman 2006: 188).

in

semiosfere.« (Lotman 2006: 188.)

Hvala za mnenje in lep pozdrav

V. T.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lokacíjski dejávnik -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lokacíjski pogòj -ega -ója m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

luteránec -nca m (ȃ)
star. protestant, evangeličan: stiki luterancev in katoličanov
♦ rel. pripadnik smeri protestantizma, ki poudarja kot pogoj za opravičenje samo vero v Kristusa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

luteránstvo -a s (ȃ)
star. protestantizem: v mestih se je luteranstvo naglo širilo
♦ rel. smer protestantizma, ki poudarja kot pogoj za opravičenje samo vero v Kristusa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

luteránstvo -a s
ver. smer protestantizma, ki poudarja kot pogoj za opravičenje samo vero v Kristusapojmovnik
SINONIMI:
ver. lutrovstvo
GLEJ ŠE SINONIM: protestantizem
GLEJ ŠE: protestantizem

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

máček máčka samostalnik moškega spola [máčək] STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Márs Frazemi s sestavino Márs:
kot da bi kdó pádel z Mársa, kot da je kdó pádel z Mársa, ne pásti z Mársa, pásti z Mársa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

meglà Frazemi s sestavino meglà:
bíti kàkor v meglì, bíti zavít v meglò, počásen kot meglà brez vétra, spómniti se kóga/čésa kot v meglì, vídeti kóga/kàj kàkor v meglì, vídeti kóga/kàj kot v meglì, vláčiti se kot meglà, vláčiti se kot meglà brez vétra, vléči se kot meglà

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mehanizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od mehanizirati: pogoj za zvišanje produktivnosti je mehaniziranje obrata / mehaniziranje gibov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

méšani pogòj -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

metóda Runge-Kutta -e -- ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mígniti Frazemi s sestavino mígniti:
kot bi mígnil, niti s pŕstom ne mígniti, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kaj]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mogóči pogòj -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mójstrski izpít -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nagráda -e ž (ȃ)
1. kar se da komu kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: izročiti, odkloniti nagrado; mednarodna, občinska nagrada; na tekmovanju plesnih parov sta dobila prvo nagrado; nagrada za režijo, tekst; dobitnik nagrade / dati nagrado nagraditi / za nagrado je dobil teden dni dopusta / častna, odkupna nagrada; filmska, literarna nagrada / Nobelova, Prešernova nagrada; velika nagrada pri nekaterih tekmovanjih, zlasti športnih najvišje priznanje za zmago
// kar se dobi, če se izpolni določen pogoj: izžrebati, razpisati nagrado; denarna, knjižna, praktična nagrada / pri večjem nakupu da tovarna lepo nagrado / tolažilna nagrada / publ. najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi
2. plačilo za vestno, prizadevno delo, ki ni vezano na redno delovno razmerje: določiti, odobriti nagrado blagajniku društva; nagrada za nadurno delo / enkratna, mesečna nagrada / zastar. nagrada se plačuje od tiskarske pole honorar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nagráda -e ž
1.
kar se dobi, če se izpolni določeni pogoj
SINONIMI:
zastar. darilo
2.
plačilo za vestno, prizadevno delo, ki ni vezano na redno delovno razmerjepojmovnik
SINONIMI:
premija, star. gratifikacija, knj.izroč. remuneracija
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik velika nagrada
GLEJ ŠE SINONIM: honorar
GLEJ ŠE: nagraditi, nagrajenec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

nagradíti -ím dov., nagrádil (ī í)
1. dati komu kaj kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: nagraditi najzaslužnejše umetnike, znanstvenike; žirija ga je nagradila za odlično igro; rešitelja je bogato nagradil / nagraditi film, knjigo / nagradili so ga z dopustom / ekspr. nagraditi s ploskanjem
// dati komu kaj, ker je izpolnjen določen pogoj: nagraditi izžrebane gledalce, kupce / nagraditi s knjigo, televizorjem / nagraditi z izletom, s pozornostjo
2. dati komu kaj kot plačilo za vestno, prizadevno delo, ki ni vezano na redno delovno razmerje: nagraditi dolgoletnega tajnika društva
● ekspr. življenje ga je za to dejanje, odkritje bogato nagradilo to dejanje, odkritje mu je prineslo veliko zadovoljstva, koristi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nagrajeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. dajati komu kaj kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: nagrajevati najboljše umetnike, znanstvenike / nagrajevati filme, knjige / nagrajevati z visokimi nagradami / ekspr. nagrajevati s ploskanjem
// dajati komu kaj, ker je izpolnjen določen pogoj: nagrajevati kupce / nagrajevati pravilne odgovore, rešitve / nagrajevati z izleti
2. dajati komu kaj kot plačilo za vestno, prizadevno delo, ki ni vezano na redno delovno razmerje: nagrajevati funkcionarje, poslance / publ. nagrajevati po učinku plačevati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèdopústni pogòj -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

négativni pogòj -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèmogóči pogòj -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèobhóden -dna -o prid. (ȅ ọ̄)
knjiž. neizogiben, nujen: disciplina je neobhoden pogoj za uspešno delo; ta knjiga je neobhoden priročnik za študente / ekspr. predavanju je sledil neobhoden pogovor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèobhóden -dna -o; bolj ~ (ȅó; ȅȏ) neobč. neizogiben, nujen: ~ pogoj za delo
nèobhódnost -i ž, pojm. (ȅọ́; ȅọ̑) neobč. neizogibnost, nujnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèsmíselni pogòj -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèupravíčeno diskriminatórni pogòj -- -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèuresničljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da uresničiti: neuresničljiv načrt, pogoj; neuresničljive sanje, želje / to je neuresničljiv ideal
♦ jezikosl. neuresničljivi pogojni odvisnik odvisni stavek, ki izraža neuresničljiv pogoj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Nihanja med določno in nedoločno obliko pridevnika

Katero obliko pridevnika uporabimo v naslednjih primerih?

a) Vstavite pravilen/pravilni odgovor. (In še: Ali je namesto pravilen bolje uporabiti ustrezen?)

b) Pogoj za opravljanje izpita je opravljen/opravljeni govorni nastop.

c) Napišite, ali je glagol dovršen/dovršni ali nedovršen/nedovršni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nórma -e ž (ọ̑)
1. nav. mn. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje; pravilo, predpis: kršiti, spoštovati norme; v svojih nazorih se je precej odmaknil od uradnih norm; ravnati se po splošno priznanih, ustaljenih normah; norme okolja, skupine / norme političnega delovanja; norme mednarodnih odnosov / družbene, moralne, socialistične norme; pravne, ustavne norme / knjiž.: njegovo ravnanje je zame norma vzor, merilo; s to normo je skušal presojati vse ljudi s tem merilom, kriterijem; kreditiranje je preveč slonelo na administrativnih normah predpisih, določbah; etika nam daje tudi praktične norme navodila, merila
// navadno s prilastkom kar določa, kakšno sme, mora biti kaj sploh: estetske norme / določiti, spremeniti jezikovne, pravopisne, varnostne norme; industrijske norme za posamezno državo obvezni enotni predpisi za mere, kakovost izdelkov; standardi / izdelek ni po normi; po mednarodnih normah bi morala biti plast asfalta večja / neskladje z uzakonjeno, normirano normo
2. količina dela, ki ga mora delavec opraviti v določenem času: norma je nizka; izpolniti, preseči normo; zvišati komu normo / danes imam deset kosov čez normo / uvajati norme v proizvodnjo / delovna norma / dnevna, mesečna norma
// za določeno dejavnost, delovanje predpisana, dovoljena količina, število česa: naprava ima normo 20 °C: ko se temperatura zviša, se elektrika izklopi; petinštirideset učencev v razredu je precej nad normo / bakteriološke norme za mleko
● pog. ta razprava predstavlja normo, ki se je je treba držati kakovostno stopnjo; pog. liter vina je zanj dnevna norma liter vina mora dnevno spiti, da je zadovoljen, se počuti dobro
♦ biol. reakcijske norme dedno določene možnosti delovanja in odzivanja organizma na zunanje in notranje dražljaje, vplive; ekon. tehnična norma določena z merjenjem, izpopolnjevanjem delovnega postopka; jezikosl. norma knjižnega jezika jezikovna sredstva, možnosti, ki se smejo, morajo uporabljati v določenem knjižnem jeziku; pravn. jurisdikcijska norma v stari Avstriji zakonske določbe o stvarni in krajevni pristojnosti civilnih sodišč; šport. doseči, izpolniti normo naprej določen športni rezultat, ki je pogoj za udeležbo na določenem tekmovanju; olimpijska norma; tisk. norma skrajšan naslov knjige, natisnjen pod tekstom na vsaki prvi strani tiskovne pole

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

novóst izúma -i -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nújni pogòj -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

objektívni pogòj kaznívosti -ega -ója -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Oblika glagola, ki se nanaša na več oseb različnega spola

Pri pripravi pravnih aktov smo naleteli na spodnji dve dilemi glede uporabe glagola, kadar se ta nanaša na več oseb ali na več oseb različnega spola.

1. primer: Kaj je pravilno: »Član ali njegov družinski član lahko zaprosi za pomoč.« ali »Član ali njegov družinski član lahko zaprosita za pomoč.«

Želimo zapisati, da lahko za pomoč zaprosi ali član ali njegov družinski član. Pri tem ne želimo, da bi iz besedila izhajalo, da lahko za pomoč zaprosita samo oba hkrati (član in družinski član), kar morda nakazuje druga (množinska) oblika.

2. primer: Kaj je pravilno: »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da je predsednik, tajnik ali strokovna služba kršil ta pravilnik.« ali »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da je predsednik, tajnik ali strokovna služba kršila ta dogovor.« ali »Član lahko vloži pritožbo, če meni, da so predsednik, tajnik ali strokovna služba kršili ta dogovor.«

Želimo zapisati, da lahko član vloži pritožbo, če meni, da je prišlo do kršitve s strani predsednika, tajnika ali strokovne službe, pri čemer lahko pritožbo vloži že, če pravilnik krši vsak od teh in ne zgolj v primeru, da se kršitev nanaša na vse tri, kar morda nakazuje tretja (množinska) oblika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

obvéza -e ž (ẹ̑)
1. kos tkanine, ki se namesti na rano ali okrog poškodovanega dela telesa: obveza se je razrahljala; na roki ima obvezo; sneli so mu obvezo z oči; za obvezo je porabila kos rjuhe, robec / oviti obvezo okrog komolca povoj
2. kar se po določenih normah, predpisih mora storiti, opraviti: izpolniti, nalagati, sprejemati obveze / to je naša moralna obveza dolžnost / davčna obveza davčna obveznost
// glagolnik od obvezati: pogoj za štipendijo je obveza, da se bo po končanem študiju zaposlil v podjetju
♦ med. kompresijska obveza za ustavljanje krvavitev iz rane; mavčna obveza z mavcem posut povoj, ki se uporablja za imobilizacijo telesnih delov; dokolenska mavčna obveza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

odlóžen -žna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na odlog: odložni pogoj; odložni rok / odložni veto odložilni veto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

odlóžni pogòj -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

odvísnost -i ž (í)
stanje, lastnost odvisnega:
a) odvisnost mladiča od matere / medsebojna odvisnost vsega živega sveta
b) v svoji družbeni in osebni odvisnosti si takrat ni upal uprizoriti te drame / ekonomska, finančna odvisnost; odvisnost uspeha od prizadevnosti
c) zmanjšati odvisnost od mamil; preprečevanje, zdravljenje odvisnosti od alkohola, heroina, kokaina; vzroki za odvisnost; depresija, nasilje in odvisnost / novo zdravilo ne povzroča odvisnosti / odvisnost od iger na srečo
● publ. šole so bile v veliki odvisnosti od proračuna sredstva za svojo dejavnost so dobivale le iz proračuna; publ. v sonetih je njegova odvisnost od nemške metrike manjša je manj posnemal nemško metriko
♦ filoz. odvisnost lastnost pojava, da je pogoj za drug pojav; mat. linearna odvisnost lastnost sistema enačb ali vektorjev, da je ena enačba ali vektor izrazljiv z vrsto drugih enačb ali vektorjev, pomnoženih z določenimi koeficienti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ojačeválni pogòj -ega -ôja m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

osnôva-esamostalnik ženskega spola
  1. bistvena izhodiščna sestavina za obstoj in vrednotenje
    • osnova česa
    • , osnova v/na čem, kje
    • , osnova iz/od česa, od kod
    • , osnova po čem, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • osnova za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

osnôven-vna -opridevnik
  1. bistven, najpomembnejši
    • kdo/kaj biti osnoven
    • , kdo/kaj biti osnoven pri čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • osnoven za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

páleogeográfski pogòj -ega -ója m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

PCT samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

PCT
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
PCT-ja tudi PCT PCT samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: kratica
preboleli, cepljeni, testirani
manj formalno pogoj preboleli, cepljeni, testirani
IZGOVOR: [pécẹté], rodilnik [pécẹtêja] tudi [pécẹté] in [pə̀cətə̀], rodilnik [pə̀cətə̀ja] tudi [pə̀cətə̀]
ZVEZE: pogoj PCT

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pečát Frazemi s sestavino pečát:
dajáti svój pečát čému, dáti svój pečát čému, dodáti svój pečát čému, knjíga s sêdmimi pečáti, pustíti svój pečát, vtísniti svój pečát čému

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

perpléksni pogòj -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pobótna izjáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

podmẹ̑na -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

podstáven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na podstavo: podstavni drog, kamen / to je podstavni pogoj njegove trditve
♦ mont. podstavni voz voz, prirejen za prevoz vozičkov po vpadniku; podvoz; žel. podstavni voziček del tekala, ki omogoča gibanje dolgega železniškega voza v krivinah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogájati1 -am nedov. (ā) publ.
1. biti pogoj za kaj: misel pogaja besede; ti dve dejstvi se med seboj pogajata
2. biti vzrok česa, vplivati na kaj: avtor opozarja na razmere, ki so pogajale tako pesniško izpoved / ta igralska zasedba pogaja kvalitetno izvedbo omogoča, zagotavlja / nadaljnji razvoj so pogajale nove smeri v znanosti in tehniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogájati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pogájanje (á; ȃ) publ. Zdravje ~a srečo → je pogoj za; publ. Izseljevanje ~a želja po višjem standardu → povzroča, nanj vpliva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogȃjek – glej pogȍj

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogȃjək, -jka, m. = pogoj, die Bedingung, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogȍd – glej pogȍj

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogodba [pogọ̑dba] samostalnik ženskega spola
  1. pogodba
  2. pogoj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogódbena bánčna garancíja -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogodīti se -ím se dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogòj -ója in -ôja m (ȍ ọ́, ó)
1. kar se mora uresničiti, upoštevati, da se omogoči potek, uresničitev česa: biti pogoj za kaj; pogoj je izpolnjen; določiti, spremeniti pogoje; osnovni, prvi pogoj; pogoj za sprejem je dokončana srednja šola / izpitni pogoji; mirovni pogoji / slušatelj nima pogojev za vpis v tretji letnik; knjigo ti bom posodil pod pogojem, s pogojem, da mi jo boš kmalu vrnil
● publ. kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje razpisa imeti kvalitete, ki se zahtevajo, pričakujejo; lokacijski pogoji zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri graditvi določenega objekta; ekspr. pod nobenim pogojem ne pridem sploh ne
2. mn., publ. dejstvo, ki lahko odločilno vpliva na potek, uresničitev česa; okoliščina: pogoji se niso bistveno spremenili; morali se bodo prilagoditi novim življenjskim pogojem / z oslabljenim pomenom delo je nastajalo v pogojih družbene preobrazbe
// razmere: v takih pogojih ni mogoče delati; živijo v težkih pogojih / klimatski pogoji
// navadno s prilastkom kar omogoča uresničitev česa; možnost: ustvariti nove, široke pogoje za razvoj; nima pogojev, da bi v miru študiral / materialni pogoji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogòj -ôja m s -em (ȍ ó) določiti, spremeniti ~e; mirovni ~i; ~ za sprejem je dobra ocena; kupiti stanovanje pod ~em, s ~em, da bo kmalu vseljivo; poud. pod nobenim ~em ne pristati na kaj |sploh ne|; publ.: prilagoditi se novim življenjskim ~em okoliščinam; živeti v težkih ~ih razmerah; materialni ~i materialne možnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogòj -ôja m
kar se mora uresničiti, upoštevati, da se omogoči potek, uresničitev česa
SINONIMI:
knj.izroč. determinanta, publ. predpogoj
GLEJ ŠE SINONIM: možnost, okoliščina
GLEJ ŠE: nikakor, razmere, razmere

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

pogòj-ójasamostalnik moškega spola
  1. navadno s prilastkom dejansko stanje, ki omogoča potek, uresničitev česa
    • pogoj česa
    • , pogoj iz česa
    • , pogoj v/na čem, kje
    • , pogoj po čem
    • , pogoj glede česa
  2. razmere
    • pogoj česa/koga
    • , pogoj pri kom/čem, kje
    • , pogoj v/na čem, kje
    • , pogoj glede česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • pogoj za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogȍj -ọ́ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogòj 1., -gǫ́ja, m. die Bedingung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; s tem pogojem, da —, unter der Bedingung, dass —, brez pogoja, bedingungslos, nk.; postaviti p., die Bedingung stellen, bedingen, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogòj 2.,* -gǫ́ja, m. die Erquickung, C.; — prim. pogojiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogòj 2. (dodatek k slovarju), -gója (nam. -gǫ́ja).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogòj -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogǫ̑ja, f. = pogoj, die Bedingung, C.; s to pogojo, unter dieser Bedingung, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogòj absolútne vrédnosti -ôja -- -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogojȃj – glej pogȍj

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogojȃj, m. = pogoj, pogoja, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogọ̑jek – glej pogȍj

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogójen -jna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na pogoj: pogojna privolitev / pogojni vpis na fakulteto
♦ biol. pogojni refleks pridobljena reakcija na dražljaj s sodelovanjem velikih možganov; jezikosl. pogojni naklon naklon, ki izraža umišljeno, možno, zaželeno, potrebno glagolsko dejanje, stanje; pogojni stavek stavek, ki izraža pogoj; pravn. pogojni izpust; pogojni odpust predčasna izpustitev obsojenca na prostost s pogojem, da ne bo storil do izteka kazni novega kaznivega dejanja; pogojna kazen; pogojna obsodba obsodba, pri kateri se izvršitev kazni pogojno odloži; pogojna sodba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogọ̄jen – glej pogȍj

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogojeváti -újem nedov. (á ȗ) publ.
1. ustvarjati pogoje za kaj: delo pogojuje človekov življenjski obstoj; to so najpomembnejša področja, ki pogojujejo razvoj celotnega gospodarstva / zdravje pogojuje srečo, uspeh je pogoj za
2. biti vzrok česa, vplivati na kaj: izseljevanje pogojuje želja po višjem osebnem standardu; tak razplet zadeve so pogojevale tedanje razmere / mnoga sporna vprašanja pogojujejo takojšen sklic konference

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogojeváti – glej pogȍj

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogójni dél -ega -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pogọ̑jnik – glej pogȍj

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ponúdben -a -o (ȗ)
ponúdbeni -a -o (ȗ) ~ pogoj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

posébni délovni pogòj -ega -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

posébni pogòj déla -ega -ója -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

potestatívni pogòj -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Povedkov prilastek ali povedkovo določilo?

Ali gre pri primeru: Sava je motna. (pri delu je motna) za povedek s povedkovim določilom ali za povedek s povedkovim prilastkom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pózitivni pogòj -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

právnoposlôvni pogòj -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prèdpogòj -ója tudi -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ọ́, ȅ-ó)
publ. prvi, osnovni pogoj: to je predpogoj za uspešno delo / rešitev teh vprašanj je predpogoj napredka
// pogoj: materialni, tehnični predpogoji; ustvarjati osnovne predpogoje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prèdpogòj -ója tudi prèdpogòj -ôja m s -em (ȅȍ ȅọ́; ȅȍ ȅó) publ. (prvi) pogoj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

predpostávka -e ž (ȃ)
1. mnenje, trditev, ki se v danem primeru sprejme za izhodišče ne glede na resničnost: ta predpostavka ga vodi pri raziskovalnem delu; napačna predpostavka je, da je vse, kar se tiska kot literatura, res literatura
2. publ. domneva, hipoteza: to ni dejstvo, le predpostavka; ovreči, potrditi predpostavko
● publ. vztrajnost je predpostavka za uspeh pogoj; publ. predpostavke politične stabilnosti območja osnove
♦ filoz. nedokazana trditev, ki je vodilo kakemu nazoru, kaki teoriji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

preferenciálen -lna -o [ija] (ȃ)
preferenciálni -a -o [ija] (ȃ) gosp. ~ pogoj prednostni, ugodnostni pogoj
preferenciálnost -i [ija] ž, pojm. (ȃ) gosp.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pregledovánje medú -a -- s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prejudíc -a m (ȋ)
pravn. odločba, ki je pogoj, podlaga za poznejšo odločbo: sodni prejudic
● knjiž. prejudic o identičnosti dveh teorij vnaprejšnje, nekritično mnenje, stališče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

preklíc lístine -a -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prelúdij prelúdija samostalnik moškega spola [prelúdi] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Präludium iz poznolat. praelūdium ‛predigra’ iz praelūdere ‛igrati za poskušnjo ali za vajo’, iz lat. prae.. ‛pred’ + lūdere ‛igrati’ - več ...
prestópen1 -pna -o (ọ̑)
prestópni -a -o (ọ̑) ~ pogoj; ~o leto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pripisljívost -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prispévek -vka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pristavek [pristȃvǝk] samostalnik moškega spola

dostavek, dodatek, pogoj k dogovorjenemu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prótipogòj -ója tudi -ôja m (ọ̑-ȍ ọ̑-ọ́, ọ̑-ó)
publ. pogoj, ki ga mora izpolnjevati nasprotna stran: protipogoj za zvesto prijateljstvo sta spoštovanje in razumevanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prótipogòj -ója tudi prótipogòj -ôja m s -em (ọ̑ȍ ọ̑ọ́; ọ̑ȍ ọ̑ó) publ. nasprotni pogoj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pŕvi -a -o štev. (ȓ)
1. ki v zapovrstju ustreza številu ena: prvi dan v tednu; hodi v prvi razred; otroci iz prvega zakona; v prvi polovici leta; otrok v prvem letu starosti / dne 1. [prvega] septembra; Filip I. / prvi maj je praznik mednarodnega delavskega gibanja; prva izdaja časopisa; prva svetovna vojna; prvo berilo berilo za začetni pouk branja in pisanja
// nav. ekspr. pred katerim ni bilo ničesar iste vrste: prvi avtomobili so bili podobni kočijam; s prvim udarcem ga je pobil na tla; doživljati prvo ljubezen; njegova prva pot je bila k materi
2. po vrednosti, kvaliteti najboljši: voziti se v prvem razredu; cesta prvega reda / na turnirju je bil prvi; biti na prvem mestu / blago prve vrste / prvi meni obsežnejši, dražji meni / pog. on je prvi matematik v razredu
// nav. ekspr. ki je po pomembnosti na najvišji stopnji: prvi pogoj za uspeh; otroci so njena prva skrb; kmalu so mu zaupali prvo vlogo glavno vlogo / bil je prvi človek v podjetju / prva dama slovenske popevke
3. ki je glede na odločanje na najnižji, začetni stopnji: vprašanje so obravnavali na prvi instanci; organ prve stopnje / prva kontrola
// nav. ekspr. ki šele nastaja, se začenja: prvi mrak; odšla sta že v prvem jutru / zbudil ga je iz prvega spanja / prvi in zadnji krajec
4. ki leži, je spredaj, pred čim: prva sedeža v avtomobilu / prvo kolo sprednje kolo
● prvi april dan, ko so v navadi šale in potegavščine; prvi človek po bibliji Adam; ekspr. vsem se je prikupil na prvi pogled izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; imeti prvo besedo pomembno vlogo pri odločanju; uboga na (prvo) besedo takoj; prva dama naslov za žensko, ki po svojem položaju ali na področju svojega udejstvovanja presega vse druge; šalj. pojdi iskat v klet, saj imaš še prve noge saj si še mlad; pog. blago ima iz prve roke neposredno od proizvajalca; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen
♦ avt. dati v prvo prestavo; ekon. (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; filat. ovitek prvega dneva ovitek, na katerem je nalepljena kompletna zbirka znamk z žigom dneva njihove izdaje; film. prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; fiz. prva kozmična hitrost hitrost, ki jo mora doseči telo, da lahko kroži okoli zemlje; glasb. prvi alt; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku; prva violina član skupine v simfoničnem orkestru, ki igra navadno glavne melodije; jezikosl. prvi sklon; prva oseba oseba, ki izraža govorečega; mat. enačba prve stopnje enačba z neznankami v prvi potenci; med. prva pomoč; opeklina prve stopnje; pravn. sodišče prve stopnje; šah. igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu; šol. študij na prvi stopnji študij, ki traja tri do štiri leta in se zaključi z diplomo; do leta 1980 prvi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi;; šport. prva zvezna liga liga, ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz vse države; voj. kapetan I. razreda čin, za stopnjo višji od kapetana, ali nosilec tega čina; zgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878; prva Jugoslavija s politično ureditvijo kraljevine pred drugo svetovno vojno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Razklad
Na področju lesarstva oziroma primarne obdelave lesa se za poimenovanje tovora hlodov ali desk, ki se po transportu zložijo v skladovnice, uporablja termin razklad . Glede na to da besede razklad ne najdemo v SSKJ2, nas zanima, če je termin ustrezen? V primeru, da je odgovor pritrdilen, nas zanima tudi to, če je termin razklad števen? Pogosto namreč govorimo o dveh, treh ali več tovrstnih skladovnicah.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Razlaga pomena povedi: »Na vsakih 5 ha površin je …«

Dovolite mi prosim, da se po tej poti obrnem na vas s prošnjo za razlago sledečega stavka: Na vsakih 5 ha površin je dovoljenjo zgraditi enega od naslednjih objektov. S sodelavci stavek razumemo kot omejitev navzgor in sicer, da se lahko zgradi samo en objekt, če površina ne dosega 5 ha; ali pa morda velja, da mora biti najprej izpolnjen pogoj, da je zemljišče veliko 5 ha in se šele potem lahko zgradi en objekt?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Razlika med predlogoma »ob« in »v«

Zanima me ali obstaja razlika med predlogoma v in ob lepem vremenu?

Kateri predlog je primerneje uporabiti in je bolj pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

razstrupítev razstrupítve samostalnik ženskega spola [rasstrupítəu̯ rasstrupítve] ETIMOLOGIJA: ↑razstrupiti
razvę́zən, -zna, adj. 1) Lösungs-, Auflösungs-, Jan. (H.); — auflösend, aufhebend; r. pogoj, Cig.; — 2) auflösbar, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

razvézni pogòj -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

referénca -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

rélativni nújni dédič -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

resolutívni pogòj -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

rigoróz -a m (ọ̑)
nekdaj izpit ob zaključku fakultete, zlasti pravne, s katerim dobi kandidat naslov doktor: pripravljati se na rigoroz / prvi, drugi, tretji rigoroz
● šol. žarg., nekdaj ustni izpit kot pogoj za pripustitev k zagovoru doktorske disertacije, ki ga mora opravljati kandidat brez magisterija; ustni doktorski izpit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

róbni pogòj -ega -ója m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

samo ► ˈsȯmȯ prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Sklanjanje kratice »VDC«

Zanima me, kako se sklanja končnica VDC?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Slovenski izraz za »utility« je ...

Ali obstaja slovenski izraz za utility (prostor, kjer so pralni, sušilni stroj, skupaj likalnica, pralnica ...)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sméh Frazemi s sestavino sméh:
brúhniti v sméh, cŕkniti od sméha, crkováti od sméha, držáti se za trébuh [od sméha], íti na jók in sméh kómu, izbrúhniti v sméh, jók in sméh [v ênem méhu], planíti v sméh, póčiti od sméha, pókati od sméha, prásniti v sméh, sméh in jók [v ênem méhu], správiti kóga v sméh, správljati kóga v sméh, umírati od sméha, umréti od sméha, váljati se od sméha, zvíjati se od sméha

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

splôšna zdrávstvena zmóžnost -e -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

srájca Frazemi s sestavino srájca:
bíti kot rìt in srájca, čŕne srájce, ljubljánska srájca, ménjati kóga/kàj kot srájce, méstna srájca, rjáve srájce, še zádnjo srájco žrtvováti za kaj, [tudi] zádnjo srájco dáti kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sréča Frazemi s sestavino sréča:
iméti hudíčevo sréčo, iméti sréčo v nesréči, iméti svínjsko sréčo, iméti vèč sréče kot pámeti, iméti vrážjo sréčo, koló sréče, koló sréče se obŕne, koló sréče se vrtí, koló sréče se zasúka, koló sréče se zavrtí, obrníti koló sréče, poskúsiti sréčo, sijáti od sréče, sréča je míla [kómu], sréča se nasméhne kómu, sréča v nesréči

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

stabílnost Ljapúnova -i -- ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

suspenzíven -vna -o prid. (ȋ)
pravn. ki povzroči odložitev česa, odložilen: suspenzivna moč / suspenzivni pogoj, učinek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

suspenzíven -vna -o (ȋ) pravn. odložilen
suspenzívni -a -o (ȋ) ~ pogoj
suspenzívnost -i ž, pojm. (ȋ) pravn. ~ pravnega sredstva odložilni učinek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

suspenzívni pogòj -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

šivánka Frazemi s sestavino šivánka:
bíti [kàkor] na šivánkah, iskánje šivánke v kopíci sená, iskáti [kóga/kàj] kàkor šivánko v sénu, iskáti [kóga/kàj] kot šivánko v sénu, iskáti šivánko v sénu, nájti šivánko v kopíci sená, nájti šivánko v sénu, sedéti [kàkor] na šivánkah, tího, [da] bi lahkó slíšali šivánko pásti, tišina, [da] bi lahkó slíšali šivánko pásti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Tabujske besede v SSKJ: »lulika«

Kako to, da besede lulika ni v SSKJ, medtem ko besede lulček, veselička, pizda, pička, mala, sram ... so?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

têmelj-asamostalnik moškega spola
  1. nosilni del gradnje
    • temelj česa
    • , temelj za kaj
  2. izhodiščna osnova
    • temelji česa
    • , temelj za kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • temelj za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

tóčka Frazemi s sestavino tóčka:
bíti na mŕtvi tóčki, bíti svêtla tóčka, edína svêtla tóčka, iskáti šíbke tóčke, mŕtva tóčka, obstáti na mŕtvi tóčki, obtičáti na mŕtvi tóčki, odkríti šíbke tóčke [kóga/čésa], odpráviti šíbke tóčke, opozoríti na šíbke tóčke [kóga/čésa], ostáti na mŕtvi tóčki, poznáti šíbke tóčke kóga/čésa, premákniti kàj z mŕtve tóčke, premákniti se z mŕtve tóčke, svêtla tóčka, šíbka tóčka, znájti se na mŕtvi tóčki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

treníti Frazemi s sestavino treníti:
kot bi trénil [z očmí]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Trpnik glagola »imeti«

Zanima me, ali ima glagol imeti svoj trpnik. Prav tako me zanima, katere pogosteje uporabljene slovenske besede nimajo svojega trpnika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Ujemanje sestavljenega osebka: osebki različnega spola in števila

Zanima me, ali je sledeča poved pravilna: Osnovna pogoja za nastanek žleda so temperaturni obrat in padavine.

Zanima me, ali je ustrezna glagolska oblika v množini. Sklepam, da gre za podoben primer kot To mesto so Brežice, kjer ne pride do ujemanja med osebkom in povedkom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Uporaba trpnika v poslovnem besedilu

Zanima me, če je uporaba trpnika v poslovnem besedilo možna? Da/ne in utemeljitev.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

uveljavítven -a -o (ȋ)
uveljavítveni -a -o (ȋ) ~ pogoj
uveljavítvenost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Vejica in zveza »pod pogojem da«

Želela bi zastaviti vprašanje glede postavljanja vejice v zvezi podpogojem da.

Ali se ta zveza (lahko) uporablja kot večbesedni veznik in bi bila torej upravičena vejica ali pred pod pogojem ali pred da (ne pa na obeh mestih)?

Če je tako, ali je v naslednjem konkretnem primeru katera od postavitev ustreznejša:

  • Ta sklep začne veljati 1. aprila 2014, pod pogojem da so bila predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP.
  • Ta sklep začne veljati 1. aprila 2014 pod pogojem, da so bila predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP.

Ali pri tej zvezi sploh ne gre za večbesedni veznik (pri katerih so prvi deli ponavadi prislovi ali členki, v tem primeru pa seveda ni tako) – in če je tako, ali bi morali uporabiti dve vejici:

  • Ta sklep začne veljati 1. aprila 2014, pod pogojem, da so bila predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP.

Ali sploh zastavljam napačno vprašanje – naletela sem namreč tudi že na mnenje (v nobenem viru pa nisem našla potrditve), da se je zvezi pod pogojem da bolje izogniti in namesto tega uporabiti preprosto če. Ali je zveza vseeno sprejemljiva oz. neproblematična, če želimo poudariti ta pogoj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Vejica pred okrajšavo »d. o. o.«

Prosila bi za dve pojasnili:

1. Ali je potrebno uporabljati veliko ali malo začetnico pri naslednjem: Ime zavoda, Zavod za ... ali Ime zavoda, zavod za ...?

2. Je pri naslednjem potrebna vejica ali ne: Ime podjetja, d.o.o. ali Ime podjetja d.o.o.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Velika ali mala začetnica: S/sodni svet

Zanima me, v katerih primerih se sodni svet lahko piše z veliko začetnico. Sodni svet je namreč organ, ki ga določa Ustava RS v 111. členu. V preostali zakonodaji (npr. Zakon o sodiščih) se ga vedno piše z malo začetnico. V zakonodajnem postopku je tudi predlog Zakona o sodnem svetu, kjer je sodni svet tudi z malo začetnico. Gre namreč samo za en organ, ki se dejansko tudi tako imenuje. http://www.sodni-svet.si/

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

vézati in vezáti véžem nedov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z namestitvijo vrvi, traku, verige okrog česa delati, da to je, ostane skupaj: vezati lase; žrtvam so vezali noge in roke; vezati smuči z jermeni / vezati koruzne storže; vezati dračje v butaro; vezati pšenico v snope / vezati lončeno posodo za zaščito, trdnost jo obdajati z žico / vezati trte h kolom privezovati; vezati čoln, ladjo v pristanišču / vezati konce niti zavezovati; dolgo si je vezal kravato / vezati vozel
// na tak način delati, izdelovati: vezati metle, šopke; v mladosti je vezal splave
2. delati, da je kaj
a) skupaj, združeno: hodnik veže stanovanjske prostore / korenine vežejo zemljo; sila, ki veže sonce in planete
b) dostopno: cesta, pot veže tovarno z javno cesto; most veže otok s kopnim
// delati, da kaj postane celota, eno: vezati glasove v besede / ljubezen ju veže v veselju in trpljenju; ekspr. otroci so ju trdno vezali
3. teh. na določen način, z določenimi pripravami delati, da je kaj tako skupaj, da tvori celoto: vezati kovinske, lesene dele; vezati ostrešje; vezati električne vodnike; vezati z lesenimi klini, kovicami
4. obrt. šivati, lepiti (natisnjene) pole in jih spajati s platnicami in hrbti: vezati knjigo / vezati v platno, usnje
5. delati, da ima kdo s kom kaj skupnega: veže jih jezik, kultura; vežejo jih sorodstvene vezi so sorodniki / vežejo ju nekdanji skupni nastopi; z njim ga je vezalo enako mišljenje / veže ju prijateljstvo
6. delati, povzročati, da se kdo ne more svobodno premikati: spone so ga trdno vezale / obleka veže / ekspr. nemoč mu veže korake
7. delati, povzročati, da kdo mora ravnati v skladu z dogovorjenim, sklenjenim: veže ga dolžnost, obljuba, prisega, ekspr. beseda; pogodba, zakon jih ne veže
// delati, da je kdo dolžen
a) ravnati se po čem: pri izbiri zaves so jo vezale barve sten in pohištva
b) izpolniti svoje dolžnosti: družina, služba ga veže; ne prisegaj, nočem te vezati; vezal se je za eno leto v gledališču
8. nedov. in dov., v zvezi z na delati, povzročati, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: trgovino so vezali na enega samega dobavitelja / s prijaznostjo jih je vezal nase; nanjo ga ne veže nič več; začel se je vezati na novo družbo in okolje / vezati se na tradicijo; vezati se na zemljo / spomin ga veže na rojstni kraj
// delati, povzročati, da ima kdo do koga pozitivna čustva; navezovati: vse bolj ga je vezala nase; počasi sta se vezala drug na drugega
9. z orodnikom delati, da je kaj v kaki zvezi, odvisnosti: vezati študij psihologije s pedagogiko; stensko slikarstvo se veže z arhitekturo / njegovo delo se veže s slovenskim gledališčem / vezati prodajo otrobov s prodajo moke
10. nedov. in dov., v zvezi z na delati, da je uresničitev, veljavnost česa odvisna od uresničitve, izpolnjevanja česa drugega: prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev / vezati pogodbo na pogoje, rok
11. nedov. in dov., ptt delati, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom: centrala, telefonist veže; takoj so jo vezali z njegovo novo številko; direktno vezati
12. nedov. in dov., fin. s pogodbo določati rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem: vezati hranilno vlogo / podjetje je vezalo sredstva na tri leta / vezati denar v banki
// omejevati razpolaganje z vrednostnim papirjem na pogoj, naveden na njem; vinkulirati: vezati hranilno knjižico
13. delati, povzročati, da kaj postane sestavni del tega, v čemer se nahaja: krvno barvilo veže kisik; snov, ki veže nafto; kemično vezati
// nepreh. imeti vezalno lastnost, moč: apno, cement, mavec veže; lepilo veže po nekaj urah
● star. stala sta pred hišo in vezala besede se pogovarjala; vezati birmo biti za botra; ekspr. otrobe vezati vsebinsko prazno govoriti; knjiž. spanec ji je začel vezati oči postala je zaspana; publ. vezati začetke te ideologije na romantiko povezovati jih z romantiko; premlad si še, da bi se že vezal se poročil; ekspr. ni si pustil vezati rok hotel je svobodno odločati
♦ elektr. vzporedno, zaporedno vezati; fin. vezati kredit na tujo valuto; gastr. vezati dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane, da se maščoba enakomerno porazdeli in jed izboljša; jezikosl. predlog pri se veže z mestnikom ima poleg sebe samostalnik v mestniku; kem. vezati spojine z vodo v hidrate; atom kisika se veže z dvema atomoma vodika; les. vezati (deske) na pero in utor; voj. vezati sovražnikove sile s svojo navzočnostjo zadrževati jih na določenem območju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Vidski par glagola »slediti«

»Sledi spust in prečenje reke ...« Glagolu sledi v povedi je potrebno določiti njegov vidski par.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

vinkulírati -am dov. in nedov. (ȋ)
fin. omejiti razpolaganje z vrednostnim papirjem na pogoj, naveden na njem, vezati: vinkulirati hranilno knjižico; vinkulirati na geslo, z geslom / vinkulirati vrednostni papir na ime prepovedati prenos na drugega upravičenca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

vinkulírati -am dov. in nedov.
kaj fin. omejiti, omejevati razpolaganje z vrednostnim papirjem na pogoj, naveden na njem
SINONIMI:
fin. vezati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

vozôvnica-esamostalnik ženskega spola
  1. papirnati listič, ki dovoljuje vožnjo z javnim prevoznim sredstvom
    • vozovnica za kaj/koga, kam
    • , vozovnica na čem
    • , vozovnica po čem
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • vozovnica na

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

vstòp vstópa m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od vstopiti: zagotoviti potnikom varen vstop in izstop; vstop posadke v letalo / prepovedal ji je vstop v hišo; ob vstopu je pozdravil / kot opozorilo nezaposlenim vstop prepovedan / vstop žile, živca v organ / vstop v društvo, nogometno reprezentanco / otrokov vstop v šolo; izpit je pogoj za vstop v višji letnik / dirigent je pevcu dal znak za vstop; vstopi glasbil / vstop mladih v književnost / vstop v novo desetletje / publ. hitri vstop gasilcev v akcijo je preprečil škodo
// dovoljenje, pravica priti, vstopiti kam: imeti vstop v vse lokale; odkar so se sprli, nima vstopa v njihovo hišo; otroci imajo prost vstop otrokom ni treba plačati vstopnine
2. kraj, prostor, kjer se da v kaj priti: najti vstop v sotesko / vstop je pri sprednjih vratih
♦ alp. vstop v steno mesto, kjer se začne plezalni vzpon; navt. ladje čakajo na dovoljenje za vstop v pristanišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

vstópnica-esamostalnik ženskega spola
  1. papirnati listič, ki dovoljuje udeležbo na čem, kje
    • vstopnica za kaj
  2. izpolnjeni pogoj za priti v kaj, kam
    • vstopnica v kaj, kam
    • , vstopnica na kaj, kam

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zájec Frazemi s sestavino zájec:
bežáti kot zájec, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, kot poskúsni zájec, množíti se kot zajci, plodíti se kot zájci, pobégniti kot zájec, podáti se kómu kot zájcu bóben, poskúsni zájec, potégniti kóga/kàj kot zájca iz klobúka, razmnoževáti se kot zájci, razuméti se na kàj kot zájec na bóben, spáti kot zájec, spoznáti se na kàj kot zájec na bóben, ucvréti jo kot zájec, ustrelíti kóga kàkor zájca, ustrelíti kóga kot zájca, v tém gŕmu tičí zájec, zbežáti kot zájec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zákon2 -óna tudi -a m (á ọ́; á)
1. splošno veljaven pravni predpis z najvišjo pravno močjo, podrejen ustavi: tako določa, predpisuje zakon; zakon velja; izglasovati, podpisati, razglasiti zakon; izvajati, kršiti zakon; to je po zakonu prepovedano; predvideti v zakonu, z zakonom; z zakonom zajamčene pravice; strog, ekspr. ohlapen zakon; členi zakona; osnutek, predlog zakona / publ. pasti pod zakon morati podrediti svoje delovanje zakonu; dedovati po zakonu; ekspr. najti, poiskati luknjo v zakonu; pog. skregati se z zakoni; knjiž. držati se črke zakona; ekspr.: varuh zakona sodnik, policist; zastopnik zakona pravobranilec, tožilec / cerkveni zakoni; dohodninski, zaščitni zakon; zakon o kazenskem postopku; zakon o varstvu okolja / pravni zakon
// ed. celota takih in iz njih izvirajočih pravnih predpisov: sodišča sodijo po zakonu; enakost ljudi pred zakonom / nekdaj v imenu zakona: aretirani ste
// splošno veljavno pravno pravilo, ki določa pravice in dolžnosti članov skupnosti: proučevati zakone primitivnih družb; nenapisani zakoni plemenske skupnosti / tega ne zapovedujejo ne božji ne človeški zakoni
2. navadno s prilastkom pravilo ravnanja, vedenja, kot ga določa to, kar izraža prilastek: tako zahtevajo zakoni gostoljubja, ekspr. srca; prilagoditi se zakonom okolja / ravnati po zakonu divjine; ekspr. zakon džungle ki temelji na grobem nasilju; zakon močnejšega
3. navadno v povedni rabi kar po volji, odločitvi koga določa njegovo ravnanje, mišljenje: njegova beseda, zapoved je zame zakon; za zdravnika je najvišji zakon zdravje bolnika
// kar s splošno in neizogibno veljavo določa kak proces: zakon narave je tak, da iz malega raste veliko; smrt je zakon življenja
4. stalna, nujna zveza med določenimi stvarmi, pojavi v naravi ali kaki dejavnosti: odkrivati zakone; biološki, fizikalni zakoni; zakoni narave, življenja / upoštevati ekonomske, tržne zakone; psihološki, statistični zakon; ekspr. to je železen zakon in ga moramo upoštevati
// ugotovitev o taki zvezi, do katere se pride z izkušnjami pri opazovanju pojavov ali z merjenji pri poskusih: formulirati, ovreči, preveriti zakon / zakoni gibanja planetov; zakon o ohranjanju energije / fizikalni zakon
5. pravilo, načelo, ki je pogoj pravilnosti, vrednosti kake lastnosti, dejavnosti: literarni teoretik je postavil več zakonov; zakoni lepote; zakoni logike, mišljenja / zakon enotnosti, jasnosti
● ekspr. zakon je zakon izraža odločnost koga držati se zakona; ekspr. biti sam sebi zakon vesti se neodvisno, ne upoštevajoč splošno veljavne predpise, pravila; ekspr. vzeti zakon v lastne roke ravnati samovoljno, zlasti kaznovati koga v skladu z lastnimi predstavami o pravici; star. novi, stari zakon Nova, Stara zaveza
♦ biol. biogenetski zakon po katerem je razvoj osebka kratka ponovitev razvoja vrste; Mendlovi zakoni o dedovanju pri spolnem razmnoževanju; zakon dednosti; ekon. zakon ponudbe in povpraševanja pravilo, kako se cena oblikuje pod vplivom ponudbe in povpraševanja; zakon vrednosti po katerem se vrednost blaga določa po količini družbeno potrebnega dela za njegovo reprodukcijo; fiz. Arhimedov zakon po katerem je hidrostatični vzgon enak teži izpodrinjene tekočine; gravitacijski zakon po katerem je privlačna sila med telesoma sorazmerna s produktom njunih mas in obratno sorazmerna s kvadratom razdalje; prvi Newtonov zakon zakon o vztrajnosti; tretji Newtonov zakon zakon vzajemnega učinka; zakon vzajemnega učinka po katerem deluje drugo telo na prvo z enako veliko silo v nasprotni smeri, kot deluje prvo telo na drugo; zakon o vztrajnosti po katerem telo miruje ali se giblje premo enakomerno, če nanj ne deluje nobena sila; pravn. postaviti koga izven zakona odtegniti mu varstvo zakona; razglasiti, da ga bo zadela kazen, takoj ko bo prijet; ustavni zakon ki ureja družbena razmerja ustavnega pomena; mat. zakon komutativnosti po katerem vsota ali zmnožek nista odvisna od vrstnega reda seštevancev ali množiteljev; zakon velikih števil verjetnostni zakon, po katerem je pri velikem številu meritev istega pojava aritmetična sredina rezultatov dobra ocena prave vrednosti; psih. zakon asimilacije po katerem bitja v podobnem položaju podobno reagirajo; zakon frekvence po katerem se reakcije utrjujejo s ponavljanjem; zakon kontrasta po katerem kaka duševna vsebina prikliče sebi nasprotno vsebino; um. zakon perspektive

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zánka -e ž (ȃ)
1. navadno z vozlom sklenjen del, kos vrvi, traku: narediti zanko; natakniti, zadrgniti, zategniti zanko okrog ročaja; spustiti zanko okoli debla; usnjena zanka; zanka iz vrvi, žice; okrasni vozel z dvema zankama
// temu podobna priprava za lovljenje živali: nastavljati zanke; ujeti srno, zajca z zanko / lov na zanko, z zanko / knjiž. metna zanka laso
// kar je temu podobno sploh: zanka na ovratniku suknjiča; ranjeno roko je nosil v zanki; mreža z gostimi zankami / pot je bila speljana v obliki zanke / libanonska zanka zloraba plačilne kartice, ki jo tat izvede s pomočjo naprave, vstavljene v režo bankomata, ki plačilno kartico zadrži in pod pretvezo pomoči uporabniku od njega pridobi še kodo PIN
2. osnovna prvina pri pletenju, kvačkanju, ki nastane s potegovanjem niti skozi prej narejeno enako prvino; petlja: delati zanke; snemati zanke pri pletenju
3. ekspr. kar omogoča, da kdo koga zvijačno ujame, dobi in mu ne more več uiti, se mu izmakniti: nasprotniku je nastavil zanko; izmuzniti se iz zanke; ujeti koga v zanko; zanke in pasti velemestnega življenja
● ekspr. z begom se je rešil iz zanke usmrtitve z obešenjem; ekspr. zadrgniti komu zanko (okrog vratu) spraviti ga v brezizhoden položaj; ekspr. padel je policiji v zanke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. ujeti koga v zanko prevarati, ukaniti ga; ekspr. ujel se je v lastno zanko nesreča, ki jo je pripravljal drugim, je zadela njega samega
♦ alp. stopna zanka ki se daje na klin, za oporo nog pri plezanju; elektr. histerezna zanka sklenjena krivulja, ki ponazarja zvezo med gostoto magnetnega pretoka in jakostjo magnetnega polja pri feromagnetnih snoveh; obrt. pobirati zanke na nogavicah popravljati sparane petlje; rač. zanka niz ukazov, ki se ponavljajo, dokler ni dosežen določen pogoj; šol. zanka element pisane črke, pri katerem se črta elipsasto prekriža sama s seboj; šport. zanka element umetnostnega drsanja, pri katerem opravi drsalec na eni nogi polni obrat, ne da bi spremenil smer gibanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Zapis kratice z malimi črkami: ASCII in ascii

Ali je možno kratico ASCII napisati tudi z malimi črkami ascii?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Zapis naziva, pridobljenega na prvi in drugi bolonjski stopnji različnega študija

Zanima me pravilna uporaba naziva, pridobljenega na prvi in drugi bolonjski stopnji različnega študija.

Primer: Janez Novak, je diplomiran fizioterapevt , ki je nato nadaljeval študij kineziologije. Se zapis naziva uporabi po vrstnem redu, npr.: Janez Novak dipl. fiziot, mag. kin.

Ali se napiše najprej »višjo« stopnjo izobrazbe? npr.: Janez Novak mag. kin., dipl. fiziot.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

žé in žè in že člen. (ẹ̑; ȅ)
1. izraža, da dejanje, stanje nastopi prej, kot se pričakuje: zakaj že odhajaš; menda nisi že utrujen; nisem vedel, da je že tako pozno; niso pričakovali, da si že tu / mi smo že končali, oni pa so šele začeli; tam je že pomlad, tu je še zima
// izraža, da je čas, v katerem dejanje nastopi, zgodnejši, kot se pričakuje: že jutri bo prost; prijatelja sta že iz otroških let; shodil je že z desetimi meseci; že takrat so računali z izjemami; že zdaj je jasno, da bodo uspeli; to bolezen je imel že kot otrok
2. izraža nastop, obstajanje dejanja, stanja
a) pred časom govorjenja ali v njem: pri zdravniku je že bil, zdaj mora še počivati; to knjigo že imam; to sem že slišal; zdaj že spi; zaradi dolgega čakanja je že nestrpen; vsi smo že zbrani; vstopnice so že v prodaji / boš kmalu prišel? Že prihajam / o tem govori v že citiranem delu; odvzeli so jim že priznane pravice
b) do navedenega časa ali v njem: ob osmih bo že odpotoval; ko se je vrnil, so že spali; do večera bodo ceste že splužene
3. izraža, da je količina, mera, dosežena do časa govorjenja ali določenega časa, večja od pričakovane: že dve uri čakajo; pojedel je že pet krofov, pa še ni sit; danes je že trikrat telefoniral; imajo že več tisoč članov / pri branju knjige je že na stoti strani
4. navadno na začetku stavka izraža zadostnost navedenega ne glede na drugo mogoče: že ime pove vse; že misel na to je zame strašna; že nasmeh bi jo osrečil / že zaradi svojega položaja je imel velik vpliv; kristali so bili že po obliki nenavadni / že kozarček žganja mu škoduje; že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo
// izraža omejitev na navedeno, izvzemajoč drugo: hišo bodo pa že dekleta pospravila; sina bo že oče ukrotil; tega se boš pa že v šoli naučil
// poudarja pomen besede, na katero se nanaša: že lepše čase smo imeli; s tem si šel že predaleč; že vnaprej se vas veselimo / to mi že lahko verjameš; že kar vidim ga, kako godrnja
5. poudarja odvisnost možnosti dejanja od kake okoliščine: to ste že naredili, ker so vam pomagali; takrat si mu že posodil, zdaj mu pa ne bi več; prvi dan so že dosti hodili, saj so bili spočiti
// izraža pripravljenost za kako dejanje: to ti bom pa že dal; nič ne de, bom že počakal; to malenkost ti bom že prinesel
// izraža sposobnost za kaj: drugega ne bo mogel delati, za vrt bo že skrbel / šiva že še, težjega dela pa se ne loti več
6. izraža gotovost, prepričanost glede česa brez nestrpnosti glede časa uresničitve: bomo že našli kak izhod; se bo že pokazalo, kdo ima prav; kar naj grozijo. Se bodo že naveličali; naj gre, se bo že še kesal
// izraža prepričanost o čem sploh: vi boste že šli, drugi pa najbrž ne; takemu delu že ne boš kos; prinesi vina, že veš, katerega / to pa že lahko narediš zame / nekaj ti bo že še dal
// izraža nezahtevnost glede časovne bližine uresničitve: ne silite ga, bo že šel; bomo že pospravili, saj se ne mudi / elipt. kar počasi, bomo že naredili
7. izraža sprijaznjenje s čim: zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno; ne čudite se preveč, je že tako, da se nesporazumu ne da izogniti
8. ekspr., navadno z velelnikom, zapostavljen izraža nejevoljo, nestrpnost v pozivu: daj mi že mir; govori že vendar; nehaj že s svojim sitnarjenjem; povej že, kaj misliš; pojdi že, sicer boš zamudil / no, slišiš, (ali) bo že kaj
// v želelnih stavkih poudarja željo po uresničitvi: ko bi bili izpiti že mimo; ko bi vendar že dobili stanovanje
// v vzkličnih stavkih poudarja grožnjo: te bom že ujel, boš videl / ti bom že dal kaznoval te bom; tepen boš; pog. ti bo že pokazal (hudiča) povzročil ti bo neprijetnosti, težave; prisilil te bo k poslušnosti, ubogljivosti; elipt. jim bom že pokazal skopuha zaradi očitka, da sem skopuh, jim bom naredil, povzročil kaj zelo neprijetnega
9. izraža, da dejanje v nadrednem stavku nastopi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: komaj je odšla, že so se začeli smejati; še preden se je zavedel, je bil že v jarku / kakor hitro je zaslišala svoje ime, je že planila pokonci
// izraža, da je dejanje neposredno pred uresničitvijo: že je hotel oditi, ko so ga poklicali po zvočniku; nameraval je že odstopiti, pa si je nenadoma premislil / hotel sem te že vprašati, če bi šel z menoj
10. v protivnem priredju za izražanje pridržka, ki ga utemeljuje drugi stavek: piše že, vendar slabo; razložil nam je že, razumel pa ga ni nihče; sprejel ga je že, a zadržano
11. v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: jaz ti že ne bom kupil tega; kdo gre z njim? Jaz že ne / to že ni res; tako neumen pa že ni
12. v zvezi s prislovi za izražanje velike časovne ali krajevne oddaljenosti: kje je že to za nami; kje že bom jutri ob tem času / že kdaj bi morala to storiti
13. navadno v zvezi s tako, tako in tako za poudarjanje dejstva, ki brez nadaljnjih podatkov utemeljuje sklep: že tako in tako majhno plačo so mu še zmanjšali; oče je sedel resen za mizo, stric pa je bil že tako redkobeseden; iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev
14. z zaimki ali prislovi za izražanje ali poudarjanje poljubnosti: naj bo kakršna že, rad jo ima; kdor že si, pomagaj nam; oglasite se, kjer že ste; najdi hišnika ali kogar že / ta pogoj je izhodišče za kakršna že koli pogajanja; naj bo že kakorkoli, podprli vas bomo / zadovoljen bo s čimer že bodi s čimerkoli / bodo že kako opravili tudi brez njega; ne skrbite, mu bo že kdo pomagal; ga bodo že kje našli
15. z vprašalnimi zaimki ali prislovi poudarja ugibanje, ponovno vprašanje: pregnali so jih v gore ali kam že; kje že tiči ta otrok; kdo ga že išče / čigav je že bil tisti avtomobil; kako je že ime tistemu dekletu / menda je iz Celja ali od kod že
16. v vezniški rabi, v pogojnih odvisnih stavkih, navadno v zvezi če že za izražanje pridržka: naj gredo, če že hočejo; če že ima priliko, naj jo izkoristi; tako je bilo, če že hočete vedeti; če sem že tukaj, bom ostal / pri teh stvareh, če so že neizbežne, se ne prenagli / ker sem že obljubil, se ne bom umaknil / elipt. verjetno ne bo kar tako odšel. In če že, pa naj
// z nikalnico za izražanje izvzemanja: jabolka so vsaj lepa, če že ne okusna
// v stopnjevalnem priredju, v zvezi že – kaj šele za izražanje neomejenosti na prvi člen: že hodi težko, kaj šele teče; že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko
17. izraža zadržano pritrjevanje: mislijo, da obvladujejo položaj. Že, toda ne bodo ga dolgo; organizirali bodo svetovno prvenstvo. Že že, a kdo bo vse plačal / najbrž so prišli pravočasno. Po mojem že; tega pa ne znaš najbolje. Že mogoče
// izraža sprijaznjenje s čim: že dobro, pusti to; no, no, že dobro; že prav, že prav, ste se pač zmotili; razumem, že razumem, nič hudega / že prav, bom vsaj vedel za drugič
● bo že kruha bo že bo dovolj; si zadovoljen s službo? Bo že zame zame je sprejemljiva; kakšna je letos letina? Bo že srednje dobra; kako se vam godi? Že gre srednje dobro; boste to zmogli? Bom že kako bom, vendar težko; kako boste pa živeli v takih razmerah? Bo že kako upamo, da bomo na kak način vzdržali; pog. saj nič ne rečem, odgovoril bi ji pa že lahko izraža očitek, nejevoljo; nizko iz njega že raste regrat je mrtev (in pokopan)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Število zadetkov: 233