Besedi »rekoč« in »rečeno« ter vejiceObe besedi, kolikor vem, nista glagola, sta pa izpeljanki iz glagola reči. V rabi se pa v nečem razlikujeta. Besedni zvezi s tema besedama, ki jih bom spodaj napisal, se razlikujeta v tem, da je ena besedna zveza obdana z vejicama, kot vrinjen stavek, medtem ko druga ne. Primera:
*Te cene so, milo rečeno, absurdne.
On si je s to potezo tako rekoč sam sebi izkopal jamo.*
Kot vidite, je v zgornjem primeru besedna zveza milo rečeno obdana z vejicama, v spodnjem tako rekoč pa ni.
Vir informacij glede rabe vejice pri teh besednih zvezah je bil kar SSKJ. Pa tudi drugod po spletu to opažam.
Ali mi lahko razložite, v čem se besedni zvezi razlikujeta, da je pri eni potrebno uporabiti vejice, pri drugi pa ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
CiljenjeV Slovenski vojski se velikokrat uporablja izraz targeting , ki označuje proces izbire in prednostne razvrstitve ciljev ter ustreznega delovanja nanje ob upoštevanju operativnih zahtev in zmogljivosti. Izraz targeting je razumljiv v slovenskem in mednarodnem okolju. Poleg targetinga obstaja tudi poimenovanje izbira in delovanje na cilj in krajši izraz ciljenje . Ciljenje se nam zdi problematično zaradi podobnosti z besedo ciljanje . Bi bilo zelo neslovensko, če bi uporabljali kar izraz targeting ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša,
bíti dúša čésa,
bíti kdó/kàj z dúšo in telésom,
bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom,
bíti zláta dúša,
čŕna dúša,
dóber kàkor dúša,
dôbra dúša,
iméti čŕno dúšo,
iméti dôbro dúšo,
iméti kàj na dúši,
iméti zláto dúšo,
izdíhniti [svôjo] dúšo,
izpustíti dúšo,
ležáti kómu kàj na dúši,
mírne dúše,
obležáti kómu kàj na dúši,
pásja dúša,
píhanje na dúšo,
píhati kómu na dúšo,
píhniti kómu na dúšo,
podpréti si dúšo,
popíhati kómu na dúšo,
poznáti kóga v dno dúše,
predáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
privezáti si dúšo,
spustíti dúšo,
v dnò dúše,
vídeti kóga v dnò dúše,
z dúšo in telésom,
zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
zláta dúša,
žíva dúša
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
EkipaNekoč je bil nogomet v domeni moških in se je verjetno zato za skupino igralcev, ki igrajo skupaj proti nasprotniku, uveljavil termin moštvo. Iz tega termina se je oblikovalo več večbesednih terminov s sestavino moštven , npr. moštvena taktika . V zadnjih letih je v vzponu tudi ženski nogomet in pri pripravi dokumentov, ki bodo veljali tako za moški kot za ženski nogomet, se sprašujemo, ali sta termina moštvo in moštvena taktika še primerna ali bi morda bilo bolje uporabiti termina ekipa in ekipna taktika . Tudi v drugih športih se vsaj v novinarskih besedilih večinoma pojavlja termin ekipa in zveze s pridevnikom ekipni .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
gọ̑s gosȋ ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
hermafrodít hermafrodíta samostalnik moškega spola [hermafrodít] 1. komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: androgin
2. žival, ki ima ženske in moške spolne organe
3. ekspresivno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: slabšalno hibrid 3.1. ekspresivno kar ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si lastnosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hermaphrodit, frc. hermaphrodite in nlat. hermaphroditus iz gr. hermaphródītos, po imenu dvospolnega božanskega bitja Hermaphródītos, otroka Hermesa in Afrodite - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
HodljivostName se je obrnila prijateljica urbanistka, ki jo je zmotil termin hodljivost . Termin je sicer že uvrščen v Urbanistični terminološki slovar , kjer je definiran kot 'značilnost prostora, ki je primeren in privlačen za hojo'. Na to sem jo opozoril, a se beseda še vedno upira njenemu jezikovnemu čutu. Mogoče pa se v tem kalku iz angleškega termina walkability vendarle skriva besedotvorni problem. Tekst je npr. berljiv , ker ga lahko beremo, po drugi strani pa je denimo oseba zapeljiva , ker nas lahko zapelje. V obeh primerih sta v podstavi glagola, ki sta prehodna in imata predmet v tožilniku. Glagol hoditi pa ni tak: prostor ne hodi, ker nima lastnosti živosti, vendar ne rečemo, da hodimo prostor , ampak v prostoru . Zanimata me vaše stališče in razlaga.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Izgovor in zapis besede »vekanje«Kako izgovorimo besedo vekanje v pomenu 'napačno izgovarjanje predloga v' (tj. kadar nekdo izgovarja zobnoustnični v namesto dvoglasniški u) -- ali je s prvo črko e zapisan polglasnik ali ozki e?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Izpust kazalnega zaimka, kadar je nanosnica oziralnega odvisnika, in prenos sklona pri temZanima nas, kdaj je slogovno ustreznejše obdržati oz. izpustiti nanosnico pri oziralnih odvisnikih, kjer je (oz. bi bila) ta nanosnica v glavnem stavku kazalni zaimek.
Primeri:
- storiti tisto, kar moramo vs. storiti, kar moramo
- preseči tisto, kar je potrebno vs. preseči, kar je potrebno
- ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, kar je potrebno
- ne omejevati tistega, česar ni treba vs. ne omejevati, česar ni treba
- presegati tisto, o čemer smo govorili vs. presegati, o čemer smo govorili
Kar v nekaj primerih je izpuščanje nanosnice nemoteče ali celo bolj naravno. To smo ugotavljali zlasti pri primerih, kjer sta nanosnica in zaimek v istem sklonu (npr. storiti, kar moramo; ne omejevati, česar ni treba). Ne zmoti nas tudi ne v primerih, če je oblika ista, tudi če je sklon različen (npr. preseči, kar je potrebno). Po drugi strani nas bolj zmoti, kadar sta sklona in obliki različni (npr. ne preseči, kar je potrebno). Spet pri oziralnem zaimku v predložni zvezi ne zmoti zelo, če je kazalni zaimek izpuščen, tudi če je v drugem sklonu z drugo obliko (npr. presegati, o čemer smo govorili).
Sodimo torej, da nanosnico v glavnem stavku sicer lahko vedno izpustimo, vendar se zaradi slabše razumljivosti to večkrat zdi slabša rešitev, npr. pri daljših stavkih ali pri različnih sklonih v glavnem in odvisnem stavku (čeprav se tu npr. predložne ali osebkovne zveze, kot je npr. Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, spet zdijo jasnejše), zaradi česar je boljše ali morda celo nujno že v glavnem stavku izraziti sklon odvisnika. Kakšno bi bilo vaše priporočilo?
Nadalje ugotavljamo, da nas v pogovorni rabi ponekod ne zmoti niti, če se ob izpustu kazalnega zaimka iz glavnega stavka na oziralni zaimek v odvisniku prenese sklon oz. predlog, čeprav je oziralni odvisnik slovnično gledano potem nepravilen.
Primeri:
- omejiti ukrepe na to, kar je potrebno vs. omejiti ukrepe, na kar je potrebno
- prisiliti k tistemu, kar je potrebno vs. prisiliti, k čemur je potrebno
- ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, česar je potrebno
Tako čutimo zlasti pri izpustu predložnega kazalnega zaimka, kjer potem oziralni zaimek prevzame njegov predlog in ustrezen sklon (npr. omejiti ukrepe, na kar je potrebno). Nekoliko bolj je moteče, kadar mora oziralni zaimek potem spremeniti obliko (npr. prisiliti, k čemur je potrebno). Zelo pa zmoti, kadar sta kazalni in oziralni zaimek v različnih sklonih različne oblike (npr. ne preseči, česar je potrebno).
Čeprav nas pri slušnem vtisu torej več primerov ne zmoti, se sprašujemo, ali je prenašanje sklona oz. predloga iz glavnega stavka v odvisnik vseeno (še) nesprejemljivo za knjižno rabo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
jábolko Frazemi s sestavino jábolko:
ádamovo jábolko,
Éridino jábolko,
jábolko razdôra,
jábolko spóra,
jábolko sváde,
spórno jábolko,
tŕgati jábolko z drevésa spoznánja,
ugrízniti v kíslo jábolko,
utŕgati jábolko z drevésa spoznánja,
zagrísti v kíslo jábolko
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kočljīv -a prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Kognitivna disonancaZanima me, kako slovenska psihološka stroka prevaja termin cognitive dissonance , ki označuje pojav, ko ima oseba dve ali več nasprotujočih si prepričanj, idej ali vrednot, zaradi česar doživi psihološki stres. Sicer se mi zdi, da je v psiholoških krogih že uveljavljen kakšen primeren prevod, morda celo kognitivna disonanca .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Kuhalna plošča, kuhalnik, kuhalna cona, kuhališčeKer v našem podjetju ustvarjamo novo bazo podatkov v informacijskem sistemu, iz katerega se ti podatki črpajo za proizvodnjo in prodajo gospodinjskih aparatov ter dobavo sestavnih delov in njihovo distribucijo, bi radi uporabili enotno terminologijo za posamezne kuhalne aparate in njihove sestavne dele. Sodelavci v razvoju, prodaji, marketingu in standardizaciji se ne moremo uskladiti glede termina, ki označuje napravo za kuhanje z elementi za upravljanje, ki se vgradi v kuhinjski pult (ang. hob ). V rabi se pojavljata dva termina – kuhalna plošča in kuhališče –, kar ustvarja zmedo. Poleg tega se kuhališče uporablja tudi za celotno gornjo površino kuhalne plošče ali kuhalnika . Kuhalnik (ang. cooker ) – uporablja se tudi namizni kuhalnik (ang. table cooker ) – označuje manjšo prenosno napravo z elementi za upravljanje z različnimi viri napajanja. S kuhalno ploščo in kuhalnikom je povezan tudi termin kuhalna cona (ang. cooking zone ), ki označuje del kuhališča , ki se segreva in na katerega se postavi posoda. Za isti pojem se uporablja tudi kuhalno mesto , kuhalno območje , kuhalno polje in tudi kuhališče . Kuhališče se torej uporablja za tri pojme – napravo za kuhanje z elementi za upravljanje, ki se vgradi v kuhinjski pult (sinonim kuhalna plošča ), za del celotne gornje površine kuhalne plošče ali kuhalnika , ki se segreva in na katerega se postavi posoda (sinonim kuhalna cona ), in za celotno gornjo površino kuhalne plošče ali kuhalnika . Kakšno je vaše mnenje glede teh poimenovanj?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nezdrav -a prid. nezdrav:
kadar tu grosdie je tardu kiſsilu, grenku, inu vesdravu im. ed. s (I/1, 23) ǀ Eliſæus je shelel oſdravit te nesdrave tož. mn. ž vode v' tei desheli Jericho (V, 382) Zapis vesdravu je problematičen. Če spada sem, vsebuje tiskarsko napako, zamenjavo v namesto n.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Okrasna gizdavkaV Sloveniji se za vrsto želv Trachemys scripta , v katero sodita podvrsti rdečevratka in rumenovratka , uporablja ime popisana sklednica . Ime se uporablja tudi v uradnih dokumentih državnih inštitucij. Eden zadnjih primerov so Strokovne podlage za obvladovanje močno razširjenih invazivnih tujerodnih vrst za vrsto popisana sklednica ( Trachemys scripta ) , ki jih je Zavod RS za varstvo narave pripravil marca 2018. Ker gre za terminološko popolnoma napačno uporabo rodovnega imena Trachemys , v praksi velikokrat prihaja do nejasnosti in zmede. Na to nakazuje na primer dejstvo, da ljudje zaradi sestavine sklednica v slovenskem imenu sklepajo, da se lahko popisana sklednica ( Trachemys scripta ) križa z močvirsko sklednico ( Emys orbicularis ). V naravi se rodova Emys in Trachemys s svojimi predstavniki pojavljata na različnih kontinentih in med njima ni znanega križanja. V Herpetološkem društvu za odpravo neskladja predlagamo, da se za rod Trachemys uporablja ime gizdave želve , ki se je v preteklosti že uporabljalo, za vrsto Trachemys scripta pa ime okrasna gizdavka . Podvrsti Trachemys scripta scripta in Trachemys scripta elegans naj obdržita svoji že splošno uveljavljeni imeni, torej rumenovratka in rdečevratka . Omenjen predlog za uveljavitev poenotenega imena bomo objavili v strokovnem biltenu.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pandémični pridevnik1. ki zaradi hitrega širjenja zajame zelo široko območje, več celin SINONIMI: pandemski1.1 ki je namenjen za preprečevanje takega širjenja bolezni SINONIMI: pandemski
1.2 ki je v zvezi s stopnjo takega širjenja bolezni SINONIMI: pandemski
2. v obliki za lastnostni pridevnik pandemičen, ekspresivno ki je problematičen, nezaželen zaradi svoje pogostnosti, razširjenosti SINONIMI: pandemski
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pandémski pridevnik1. ki zaradi hitrega širjenja zajame zelo široko območje, več celin SINONIMI: pandemični1.1 ki je namenjen za preprečevanje takega širjenja bolezni SINONIMI: pandemični
1.2 ki je v zvezi s stopnjo takega širjenja bolezni SINONIMI: pandemični
2. ekspresivno ki je problematičen, nezaželen zaradi svoje pogostnosti, razširjenosti SINONIMI: pandemični
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Prevzemanje azerbajdžanskih imen – »Alijev«Pozdravljeni,
zanima nas, kakšno je priporočilo glede prevzemanja lastnih imen iz azerbajdžanščine, saj je to jezik, za katerega se uporabljata tako cirilica in od osamosvojitve od Sovjetske zveze uradno latinica. Pri tem mislimo na azerbajdžanščino v Azerbajdžanu, ne pa v Iranu ali Rusiji. Če za latinične pisave načeloma velja, da vse posebne znake obdržimo in se držimo izvirnega zapisa, bi morali torej pustiti izvirni azerbajdžanski latinični zapis, kljub tradiciji prečrkovanja iz oziroma prek cirilice?
Potencialno problematičen se v tem primeru zdi aktualni predsednik Alijev, azerbajdžansko Əliyev, čigar priimek se je zaradi njegovega očeta že ustalil v podomačeni obliki. Je smiselno torej ali uporabljati izvirni zapis v latinici za vsa imena; ali v azerbajdžanski latinici pisati le "novejša" neustaljena imena; ali se še naprej držati prečrkovanja iz cirilice, čeprav je uradna pisava od 1991 latinica?
Lektorji Radia Študent
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
problẹ̑m -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
problemátičen -čna -o prid. (á) 1. ki vzbuja dvom, pomisleke gledea) pravilnosti, sprejemljivosti; sporen1,
vprašljiv: problematičen sklep, ukaz;
ta pesem je problematična;
treba je videti ne le problematične, ampak tudi dobre strani;
estetsko, idejno, moralno problematičen b) uresničitve, obstajanja; negotov, vprašljiv: njihova prihodnost je problematična;
zaradi pomanjkanja surovin je nadaljnja proizvodnja vse bolj problematična / problematičen finančni položaj težek, zaskrbljujoč; to dela plovbo problematično negotovo, tvegano2. nav. ekspr. ki ima določene nezaželene, nesprejemljive lastnosti: družiti se s problematičnimi ljudmi;
on je idejno, moralno problematičen
♦ ped. problematični otrok otrok z določenimi težavami, motnjamiproblemátično prisl.:
odločili so se zelo problematično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
problemátičen -čna -o; bolj ~ (á) ~ finančni položaj težek, zaskrbljiv; ~ sklep sporen, vprašljiv; Njihova prihodnost je ~a negotova, vprašljivaproblemátični -a -o (á) ped. ~ otrokproblemátičnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
problemátičen -čna -o
prid. ki vzbuja dvom, pomisleke glede pravilnosti, sprejemljivosti SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024
problemátičen – glej problẹ̑m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
problemātičən, -čna, adj. problematisch.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
RasaOpazila sem, da se v terminološkem slovarju za geografijo in na splošno v slovenskem jeziku uporablja izraz rasa . Za razlikovanje med t. i. tremi rasami se uporablja barva kože, kar ni korektno, saj ljudje pod kategorijo bela rasa niso beli, pod kategorijo črna rasa niso črni in pod kategorijo rumena rasa niso rumeni. Uporaba izraza rasa se mi zdi še posebej v zadnjem času zelo rasistična, zato bi jo bilo smiselno spremeniti.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Sklon predmeta za zanikanim glagolomZanima me, ali je predmet za zanikanim glagolom v trpnem načinu v rodilniku ali tožilniku. Primer: Ne sme se peti Svete noči/Sveta noč.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
skonstruírati -am tudi izkonstruírati -am dov. (ȋ) 1. uresničiti svoje (izvirne) zamisli, zlasti na področju tehnike: skonstruirati napravo, stroj / skonstruiral je nov tip avtomobila // sestaviti, narediti: zvočnike je sam skonstruiral / skonstruirati nove predpise; tak sistem nagrajevanja so si sami skonstruirali 2. ekspr. neprepričljivo, slabo napisati, opisati: pisatelj je zgodbo preveč skonstruiral / vse obtožbe so skonstruirali so si jih izmislili; to si je skonstruiral v svojih možganih skonstruíran tudi izkonstruíran -a -o:
za dirke skonstruiran avtomobil; skonstruiran jezik; značaj glavnega junaka je problematičen in skonstruiran; skonstruirana zgodba
● ekspr. skonstruiran konflikt umetno izzvan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Socialna, družbena in družabna omrežja
So omrežja Linkedin, Facebook, Twitter in podobna socialna, družbena ali družabna?
Mnenja članov Lektorskega društva Slovenije so različna. O teh omrežjih se govori in piše vsak dan, zato vas prosimo, da nam svetujete, katero ime je najprimernejše, imamo pa tudi občutek, da niso vsa omrežja enaka, torej bi morda bili primerni dve poimenovanji, pri katerih bi bile upoštevane te razlike.
Hvala in lep pozdrav.
Lektorsko društvo Slovenije
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
StrelecZanima me, ali je v košarki dopustna raba poimenovanja strelec . To je poimenovanje za košarkarja, ki doseže določeno število točk na tekmi. Obstaja namreč dvom, da strelec ni primerno poimenovanje, ker košarkarji ne streljajo, temveč mečejo na koš. Na drugi strani pa razen opisnega poimenovanja ustrezne zamenjave te besede ne najdemo. Pojavlja se npr. poimenovanje najboljši po točkah , pri katerem moti, da opis spominja na drugo statistično kategorijo v košarki, in sicer na statistični indeks. Strelec je uradna statistična kategorija Košarkarske zveze Slovenije (npr. strelci na uradnih tekmah ali najboljši strelci v zgodovini reprezentance ali tekmovanja). O strelcih pišejo tudi v znanstvenih monografijah, npr. v znanstveni monografiji Struktura košarkarske igre in igralna učinkovitost (2012). Poimenovanje strelec uporabljajo tudi v večini slovenskih medijev (npr. MMC, Delo).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
TrustMed študijem dednopravnih institutov v Sloveniji in primerjavi z angloameriškimi sem naletela na angleški termin trust , ki je značilen za sistem common law . Problematičen je prevod tega termina v slovenščino. V ZDA je termin ustaljen, predstavlja pa institut, pri katerem je premoženje preneseno na določeno osebo, ki postane obligacijsko zavezana, da s premoženjem ravna na določen način, brez koristi in osebnega interesa, v korist tretje osebe, v korist katere je bil trust ustanovljen. Ustanovitelj da upravitelju določeno premoženje, ki ga mora ta upravljati v korist določenih oseb, koristnikov oz. določenega namena. Subjekti tega razmerja so ustanovitelj (ang. settlor ), upravitelj ( zaupnik ali fiduciar , ang. trustee ), tretja oseba ( koristnik ali beneficiar ). Za trust je tudi značilno, da ni pravna oseba, ampak predstavlja zgolj namensko premoženje, zaradi česar ga nekateri prevajajo kot sklad , kar ni ustrezno. Elemente trusta lahko v kontinentalnem pravu prepoznamo npr. v pravnem institutu, imenovanem Treuhandverh ältnis , ki ga poznajo v nemškem, avstrijskem, švicarskem in skandinavskem pravu (fiduciarno razmerje nemškega prava). Mnogi so mnenja, da je najbolje v prevodih uporabljati kar angleški termin trust brez slovenskih poskusov prevoda, saj se tako najbolje ohrani povezava na pojem iz sistema common law . Kakšen slovenski prevod pa bi vi predlagali?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Velelnik glagolov »izvedeti« in »izvesti«Prosim za pojasnilo glede velelnikov glagolov izvedeti in izvesti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vzgójno prisl. (ọ̑)
1. nač. ravnati ~
2. ozirn. ~ problematičen otrok
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.