morìti -ím nedov. in dov. moriti, umoriti: Péta prepovejda csloveka moriti KM 1783, 275; Poglavárſztvo je zapovedalo ga moriti KM 1790, 56; je brata taki nakano moriti KM 1796, 8; je gori djáo vu ſzvojem ſzrczi, ka mori brata ſzvojega KM 1796, 20; njéni pik mori v ništeri minutaj AI 1878, 29; prepovidáva, naj niti drügoga, niti náſz ne morimo KMK 1780, 43; A ko pa po Dühi telovna dela morite, bodte ſiveli SM 1747, 23; Ne mouri KM 1790, 110; Vö je pouzvao Ábela i mouro ga je KM 1796, 9
mòrjeni -a -o umorjen: nyegovo ſz. Tejlo na kri'si morjeno KM 1783, 65; etim je prepovedávala od môrjenoga mlado'zenca AIP 1876, br. 2, 7; Po tom obládanyi ſzta morjena dvá poglavára KM 1796, 48

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pogibìti tudi pogübìti -ím dov.
1. pogubiti, uničiti, zapraviti: ſteri more i düſo i tejlo pogibiti vu ognyi peklénſzkom KŠ 1771, 33; Eden je právdedávecz, ki je zmo'zen zdr'zati i pogübiti KŠ 1771, 752; Pogübis la'zcze TA 1848, 5; Tát ne pride, nego naj pogibi KŠ 1771, 300; Ono Vrága obláda, i ſzmrt pogibi BKM 1789, 50; Grêh vász nepogübi BRM 1823, 8; ka dobroga gláſza z-naſſim hüdim 'ſitkom ne pogibimo KM 1796, 67; Düſno zvelicsanye da ne pogibite BKM 1789, 189; Oni szami szebé pogübijo KAJ 1848, 10; Priſao ſzi, da bi náſ pogübo KŠ 1771, 177; szo ga tudi nadigávali, ka nebi szvojo düso pogübo KOJ 1845, 61; Ár ſzam nej divojsztva pogibila KM 1783, 230; Pokárao szi pogane, pogübo te neverne TA 1848, 7; ka je i pamet pogübo KM 1790, 76; Vnogo Angyelov je Bo'so miloſcso pogübilo KMK 1780, 10; Sz-tákſim tálom ſzta pogübila ſzvojo nekrivicsnoſzt KM 1796, 7; Ár ſzi je obládo, moucs ſzo pogübili BKM 1789, 311; Szmrt je ſzmrtyom pogübo BKM 1789, 102
2. ubiti, umoriti: Vſzegavejcs ga je ſteo pogibiti KM 1796, 58; vnouge je dáo ovak pogübiti KOJ 1848, 16; Jezuſa bi pa pogübili KŠ 1771, 94; gde bi Hunyadia brscsasz poganje pogübili KOJ 1848, 55; Kráo pogübo je lüdomorcze one KŠ 1771; Dózsa Gyüria szo med grozovitnimi mántrami pogübili KOJ 1848, 17
pogibìti se -ím se pogubiti se, uničiti se: da ſze pogibi edna kotrig tvoji KŠ 1771, 16; ne pogibimo ſze KŠ 1771, 535; i poſzoude ſze pogibijo KŠ 1771, 29
pogübévši -a -e ko je pogubil, uničil: pogübévsi ednoga z-obilnov rokov dajovitnoga csloveka AI 1875, kaz. br. 8
pogibléni tudi pogübléni -a -o
1. pogubljen: Ali jaſz, oh nevolni i pogibléni Szin KŠ 1754, 225; ni pogibléni nepriáteo vrág nám ne dá pocsinka KŠ 1771, 839; Za mé pogiblénoga, Csleka na ſzmrt ide BKM 1789, 69; Ne razmim jasz, pogübleni KAJ 1848, 101; natúra naſſa takje pogüblena TF 1715, 19; ſterie mené pogüblénoga csloveka oſzloboudo TF 1715, 22; mené pogüblénoga odküpo KŠ 1754, 98; ki náſz je obéſzelo, Pogübléne lidi BKM 1789, 40; i od kács ſzo pogübleni KŠ 1771, 509; Nej ſzo pogübleni BRM 1823, 5
2. izgubljen: nej ſzam poſzlan, nego kpogiblénim ovcz hi'ze Izraelſzke KŠ 1771, 51; ka ſzi mené pogüblénoga ſziná gori prijao KM 1783, 152; Mi ſzmo rávno tak, liki te pogübléne ovczé KŠ 1771, 834; iscſi gori pogüblene ovcſicze KM 1783, 117
pogibléni -a -o sam. pogubljeni: Ár je záto priſao Szin cslovecsi, naj zdr'zi to pogibléno KŠ 1771, 59

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pomorìti -ím dov. umoriti: Szmrt mi li têlo vmori, Düse mi nepomorí BRM 1823, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

skònčati -am dov.
1. končati, opraviti: i ete preminoucſi dén ſzkoncsati dopüſzto KŠ 1754, 225; zná temno pôt be'zája zemelszkoga szkoncsati KAJ 1848, III; Záto, gda tou ſzkoncsam, i zapecsátim vnyih ete ſzád KŠ 1754, 483; I gda ſzkoncsam té 'zitek moj BRM 1823, 312; Gda szkoncsam 'zitek telovni KAJ 1848, 219; dokecs tega prednyejsega ne ſzkoncsas BKM 1789, 8; Szkoncsa peszem i mucsi KAJ 1870, 167; I, gda ſzkoncsas ſzvedouſztvo ſzvoje KŠ 1771, 785; Szkoncsaj nevole BRM 1823, 37; I zgoudilo ſze je, da bi ſzkoncsao Jezus ricsi ete KŠ 1771, 24; Szvo' pout ſzkoncso brs dabi SŠ 1796, 117; Szmrt bo's ſzi 'selejla, da bi te ſzkoncsala KM 1783, 225; Kaj ſzem delo ſzkoncsao KŠ 1754, 250; Delo ſzam ſzkoncsao KŠ 1771, 322; I gda ſzem 'ze na véksi tao ſzkoncso moje delo BKM 1789, 3b; naj bi eto tesko delo, stero ſzem ſzkoncsao BRM 1823, IV; i gda je tam ſzvojo pobo'snoſzt ſzkoncsao KM 1796, 123; szkoncsali Szmo 'ze szlü'zbo goszpodnovo KAJ 1848, 138; Ka ſzo pa ſzkoncsali KM 1796, 128; Záto je dopüszto, ka szo márno szkoncsali dni szvoje TA 1848, 63
2. skleniti, odločiti: Apoſtolje v-Jeru'zálemi ſzkoncsajo, ka ſze je vecs nej potrejbno obrizávati KŠ 1771, 387; Kakoli je on ſzkoncsao Ino na mé navrgao KŠ 1754, 269; Kakoli je on ſzkoncsao Ino na mé navrgao BKM 1789, 264; Vucseniczke ſzo pa ſzkoncsali KŠ 1771, 377; da szo v-rákiskom szpráviscsi szkoncsali KOJ 1848, 71
3. pokončati, uničiti: ino gori djál, náſz czeilo vſze ſzkoncsati SM 1747, 79; Nakano je nász ſzkoncsati BKM 1789, 320; Ar zaiſztino velim vám, ne ſzkoncsate mejſzta Izraelſzka KŠ 1771, 33; so szmrti, stera ga je tüdi v-Bécsi szkoncsala KOJ 1848, 68
skònčati se -am se
1. končati se: Csi ſze 1.) kaj brezi prſzéganya nemore ſzkoncsati KŠ 1754, 18; Za táksov recsjôv pa, stera sze vküpglasznikmi szkoncsa AIN 1876, 22; Ár je Boug nikaj bougſega nám ſzpravo, naj ſze brezi náſz ne ſzkoncsajo KŠ 1771, 694; Potom znavſi Jezus, kaj ſzo ſze 'ze vſza ſzkoncsala KŠ 1771, 330; 'Zelejjo da bi ſze hitro Dén ſzkoncsao KŠ 1754, 261; Naj ſze ſzkoncsa preſztoupanye KŠ 1754, 120; Naj sze tákse právde szkoncsajo AI 1875, kaz. br. 1
2. pokončati se, umoriti se: i po trétyem dnévi ſze ſzkoncsam KŠ 1771, 217; i kak ſze ſztiſzkávam, dokecs ſze ſzkoncsa KŠ 1771, 214; ſzmrtyom ſze naj ſzkoncsa KŠ 1771, 123
skònčavši -a -e ko je dokončal: veſz národ cslovecsánſzki .. ſzkoncsávſi naprej zrendelüvana vrejmena KŠ 1771, 396
skònčani -a -o
1. določen, sklenjen: Potomtoga da je od Bogá tak szkoncsano KOJ 1833, VII; Zákona ſzredbenik, ſteri je i nad bougſim obecsanyem ſzkoncsan KŠ 1771, 684; Keliko je Artikulusov .. szkoncsani: az, a’ KOJ 1833, 13; I Szin cslovecsi iſztina ide, liki je ſzkoncsano KŠ 1771, 246; toga nazavüpsztva szkoncsano delo sze naprêpolo'zi AI 1875, kaz. br. 2; zapovedali ſzo nyim varvati návuke ſzkoncsane od Apoſtolov KŠ 1771, 391
2. dokončan: Verno szkoncsani nas be'záj KAJ 1848, 6; Toga, ſzkoncsanoga tanácsa vö dánoga KŠ 1771, 346; Po szkoncsanom potüvanyi BRM 1823, 432; nisteri mladénci sze po szkoncsanoj sôli detinsztva dale vcsijo KAJ 1870, 160
3. umorjen: Za volo pravice szkoncsan KOJ 1845, 127

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

spoklàti -kòlem dov. ubiti, umoriti: csini Garo i Forgácsa szpoklati KOJ 1848, 49; dokecs ji neszpokolem TA 1848, 14; ſzveczke krále i poglavnike ſzvoji vüjſzt mecsom ſzpokole KŠ 1771, 764; Szve ſzlüge vö posle I deczo ſzpokole BKM 1789, 41; i ovih vecs szpokolejo KOJ 1848, 36; Vitézov tanáts je pa bio, ka bi vouznike ſzpoklali KŠ 1771, 427; Goſzpodne, proroke tvoje ſzo ſzpoklali KŠ 1771, 472
spokláni -a -o ubit, umorjen: I nájdena je vnyem krv .. vſzej ſzpokláni na zemli KŠ 1771, 800

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

umorìti -ím dov. umoriti, ubiti: Péta: Ne umori ABC 1725, A4a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

vmorìti -ím dov.
1. umoriti, povzročiti smrt: ſteri düſe pa nemorejo vmoriti KŠ 1771, 33; Vörui da ne vmoris Csloveka SM 1747, 88; ſteri vmoris i o'zivis KŠ 1754, 243; prouti ſztáno ſzinovje roditelom ſzvojim, i vmorijo je KŠ 1771, 33; Ne vmouri TF 1715, 15; Ne vmouri SM 1747, 45; Ne vmouri KŠ 1754, 35; ne vmouri KŠ 1771, 15; ſzam vujvlácso i vſzegavejcs vmouro KŠ 1754, 231; Vmouro je pa Jakuba KŠ 1771, 378; i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; ſteroga ſzte vmourili KŠ 1771, 78; Ki ſzo i Goſzpon Jezuſa vmourili KŠ 1771, 617; da bi Jezuſa vmourili KŠ 1771, 87
2. povzročiti izgubo česa duševnega: Na düso gledoucs pa cslovik ſzebé vmori KŠ 1754, 36; Ár piſzk vmori, düh pa o'zivi KŠ 1771, 533; Da náſz greh Nase düsicze ne vmori BKM 1789, 2; na csataj vmori nedú'znoga TA 1848, 8; Sz-ſzrczom bli'znyega vmorimo KŠ 1754, 37
vmorìti se -ím se biti umorjen: Trbej Szini cslovecsemi ſze vmoriti KŠ 1754, 111; kaj nyemi je potrejbno vmoriti ſze KŠ 1771, 55; Steri zbije Otſo ſzvojega ſze ſzmrti ſzmrtyov ſze naj vmori KŠ 1754, 32; nego i Nero ſze je vmouro KŠ 1771, 433; Od ſzvojva dvá ſziná tam ſze je on v-mouro SŠ 1796, 64
vmòrjeni -a -o umorjen: i vmorjeni na trétyi dén gori ſztáne KŠ 1771, 131; ino vszi pokopicsi pri grobi vmorjeni KOJ 1848, 5; i vmorjeno je lüſztva ſzedem jezér KŠ 1771, 786; Od krvi Abelove notri do krvi Zakariáſove vmorjenoga med oltárom i hi'zom KŠ 1771, 210; Hvála tomi na kri'zi vmorjenomi BKM 1789, 63; i vi ſzte vmorjeni právdi po Kriſztuſovom tejli KŠ 1771, 461

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

zadavìti -ím dov. zadaviti, umoriti: ſtere vu utrobi ſzvoj ſzád zadavijo KŠ 1754, 38; Csernoga kokota zadaviva KOJ 1845, 114; i oroſzlána zadávo KM 1796, 55; i gori je zraſzlo trnye, i zadavilo je je KŠ 1771, 42; pren. Tou neznas gda ſzmrt pride, Mogao bos na voj'snyo idti, hocsete zadaviti SŠ 1796, 173; Ni te drügi honvéd je nêznao zadaviti 'zelênya szvojega KAJ 1870, 148; csi li ſzám Sz. duhá, ne zadavis zvörov vrét KŠ 1754, 12a; i vkanenyé bogáſztva zadavi to rejcs KŠ 1771, 43; i noucs, v-steroj te ſzmrt zadavi KM 1783, 197; Ár Kriſztus Vekvecsno ſzmrt zadavi BKM 1789, 99; da me ſzmrt nej zadavila KM 1783, 222; Ka me je'ze nej zadavila BKM 1789, 398
zadávleni -a -o sam. zadavljeni: naj ſze zdr'sávate od zadávlenoga KM 1796, 128; naj ſze zdr'závajo od zadávlenoga KŠ 1771, 389

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Število zadetkov: 8