dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) dadáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dvójno mer. prisl. (ọ́) ~ povrniti, videti; Vojna leta štejejo ~; ~ škodljiv
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
fátamorgána -e tudi fáta morgána -e -e ž (ȃȃ) videti ~o; vremen. zračno zrcaljenje; poud. ~e mladosti |prividi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
glédati -am nedov. glèj/glêj glêjte, star. glédi -te, -ajóč, -áje; -an -ana; glédanje; (-at) (ẹ́ ẹ̑)
1. koga/kaj ~ film; Zakaj me tako čudno ~aš; ~ slike ogledovati; poud.: Tega početja ne morem več ~ |prenašati, trpeti|; postrani ~ koga |ne marati ga|; Glej ga, tamle gre |izraža opozorilo|; Glej ga, ti si |izraža presenečenje|; knj. pog. Glej ga, kako ti zna |izraža navdušenje, veselje|; gledati na koga/kaj Kako ~aš ~ svoje delo; poud.: ~ samo na dobiček; ne ~ ~ stroške; Zelo ~a ~ obleko; ~ ~ vsak tolar |biti zelo varčen|; knj. pog. gledati po kom Dekle že ~a ~ fantih |kaže zanimanje zanje|; knj. pog. gledati za kom Rad ~a ~ ženskami
2. ~ in nič videti; Iz žepa mu ~a steklenica |moli, štrli|; Šola ~a na jug |je z licem obrnjena|; lepo, prijazno ~; poud.: črno ~ |biti jezen|; ~ kakor tele v nova vrata |zelo neumno, začudeno|; ~ kakor miš iz moke |s priprtimi očmi|glédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; poud.: Rada se ~ata |zaljubljena sta drug v drugega|; ~ata ~ kakor pes in mačka |sovražita se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
izglédati -am nedov. izglèj/izglêj izglêjte, star. izglédi -te, -ajóč (ẹ́ ẹ̑) neknj. pog.: ~a bolan videti je; Kako pa ~aš Kakšen pa si; brezos. ~a, da bo lepo vreme kaže, zdi se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
kôpno2 -ega tudi kópno -ega s (ó; ȏ; ọ̑) izkrcati se na ~; izpod snega mestoma videti ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
kŕpa -e ž (ŕ) likati z vlažno ~o; poud.: Megla se je raztrgala v ~e |v manjše dele|; videti ~o neba |manjši kos|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
lepôta2 povdk. (ó) neobč. Tako je zdrav in močen, da ga je ~ videti lepo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
lovíti -ím nedov. lôvi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, lovljèn -êna; lovljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ bežečega; Hodila sta rake lovit; ~ ribe na črva, na muho; poud.: ~ vsako besedo, gib |prizadevati si slišati, videti|; ~ sapo, zrak |težko, sunkovito dihati|; jecljati in ~ besede |iskati primerne izraze|; loviti koga za kaj Otrok ~i mater za krilo; poud. ~ koga za besedo |nenaklonjeno mu pripisovati določeno mnenje, pojmovanje|lovíti se -ím se (í/ȋ í) Muhe se ~ijo v pajčevino; Otroci so se šli lovit; poud. ~ ~ pri delu zaradi neizkušenosti |imeti težave, biti negotov|; loviti se za kaj Omahoval je in se lovil za stol; poud. ~ ~ ~ vsako bilko |obupano iskati rešitev|; poud. loviti se za čim ~ ~ ~ dobičkom |zelo si prizadevati zanj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
lúč -i in lúč -í ž, druga oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ú; ú ȋ; ȗ ȋ) prižgati, ugasniti ~; prakt.sp. zapeljati v križišče pri rdeči ~i; skup., knj. pog. Hribovske vasi so dobile ~ električno napeljavo; vznes. prinesti ljudem ~ |pozitivne vrednote|; pojm., poud. biti ožarjen od notranje ~i |duhovnega zanosa, prevzetosti|; vznes. ~ spoznanja; videti kaj v lepi ~i |s pozitivne strani|; prakt.sp. stati komu na ~i |s svojim telesom komu zaslanjati svetlobo|; publ. prižgati zeleno ~ za kaj omogočiti, dati dovoljenje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
malomeščánstvo -a s, skup. (ȃ) družb. slovensko ~; pojm., slabš. videti na sosedih ~ |samozadovoljnost, ravnodušnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
mímogredé prisl. (ȋẹ́/ẹ̑)
1. čas. Na poti domov se je ~ oglasil pri znancu
2. nač., poud.: videti koga le ~ |na hitro|; ~ popraviti avto |z lahkoto, brez težav|; ~ povedano, zelo mi je všeč |ko že govorimo o tem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
mladénič -a m z -em člov. (ẹ́; ẹ̑) veseljačenje ~ev; poud. večni ~ |moški, ki je videti mlajši, kot je v resnici|mladénka -e ž, člov. (ẹ́; ẹ̑)mladéničev -a -o (ẹ́; ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
môči1 mórem nedov. mógel môgla (ó ọ́) z nedoločnikom ne ~ delati; Ali ~eš dvigniti vrečo; poud.: Ne ~emo ga pustiti samega |ne smemo|; Tega človeka ne ~em videti |ne maram|; neobč. To bi moglo biti res |bi lahko bilo|; Hiti, kolikor ~e; z izpustom Ni mogel (priti) do nje; Nisem mogel prej (oditi) z doma; poud. moči komu Kdo ti kaj ~e |Nihče ti nič ne more|; poud. moči koga Nikdar ga ni mogel |ga ni maral|; moči za kaj Nič ne ~em ~ to, da nosljammôči se mórem se (ó ọ̑) poud. Ta dva človeka se ne ~eta |se ne marata|môči si mórem si (ó ọ̑) poud., v zvezi s kaj Ne ~em ~ kaj, da se ne bi smejal |ni mogoče, da se ne bi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
narávnost2 poudar. člen. (á) knj. pog. ~ imenitno je videti prav
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
nékaj4 mer. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑) ~ je povedal, veliko pa ne; Na izletu je bilo kar ~ videti; ~ pa razumem tudi jaz; Poslopje je ~ zidano, ~ pa leseno deloma; Njegova beseda ~ zaleže precej, veliko; ~ se jezi (name) |zaradi nečesa|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
nójevski -a -o tudi nôjevski -a -o (ọ̑; ó) ~a farma; slabš. ~a politika |ki noče videti neprijetne resnice|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
očála očál s mn. (ȃ) natakniti si ~; ~ za gledanje od blizu; sončna ~; brati brez očal |dobro videti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pròst prôsta -o tudi pròst prôsta -ó (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑) ~ dan; knj. pog. imeti ~o vožnjo brezplačno; po opravljenem delu biti ~; Konji se pasejo ~i; prost česa biti ~ vojaščine; star. biti ~ predsodkov brez predsodkovprôsti -a -o (ó) ~ čas; ~ spis; videti kaj s ~im očesomprôsti -ega m, člov. (ó) star. uživati spoštovanje pri ~ih in izobraženih preprostih, neizobraženihna prôsto in na prósto smer. prostor. prisl. zv. (ȏ; ọ̑) iti ~ ~na prôstem in na próstem mestov. prostor. prisl. zv. (ȏ; ọ̑) delati ~ ~prostóst -i ž, pojm. (ọ̑) uživati ~; izpustiti na ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pŕsiti se -im se nedov. -èč se -éča se; pŕsenje (ŕ ȓ; ȓ) Prsil se je, da bi bil videti večji; poud. prsiti se pred kom z/s čim ~ ~ ~ prijatelji z uspehi |bahati se, postavljati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
róžnato nač. prisl. (ọ̑) ~ obarvan; poud. videti kaj ~ |olepšano, optimistično|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
sánje sánj ž mn. (á) imeti hude, lepe ~; videti v ~ah pokojnika; poud.: ~ o prihodnosti |predstave, želje|; To mi še v ~ah ne pride na misel |sploh ne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
slabó1 prisl. slábše (ọ̑; ȃ) nač. ~ gospodariti; ~ videti; ~ se učiti; ~ obdelan, prikrit; mer. ~ zaslužiti |malo|; slabše videti zaradi megle
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
stráh1 -ú tudi stráh -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv pojm. (ȃ ȗ; ȃ) ~ obide, prešine, prevzame koga; vzbujati otroku ~; tresti se od ~u; ~ za koga |skrb, da se komu zgodi kaj hudega|; delati kaj brez ~u, s ~om; narediti kaj iz ~u pred kaznijo; biti v ~u za kaj |bati se kaj izgubiti, priti ob kaj|; neknj. pog. imeti ~ pred očetom, pred temo bati se očeta, teme; star. biti v ~u komu biti komu iz strahu pokoren, poslušen; števn. znebiti se ~ov; poud. povsod videti same ~ove |vse imeti za nevarno, težko|; nardp. polnočni ~ovi; poud. ~ in groza, kakšen pa si |izraža mučnost, težavnost stanja|; strah pred kom/čim čutiti ~ ~ razburkanim morjem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
strašánski -a -o (ȃ) poud.: ~ nered |zelo velik|; ~ pok |močen, silovit|; ~a zver |grozna, strašna|strašánsko -ega s, pojm. (ȃ) poud. videti kaj ~ega |groznega, strašnega|strašánskost -i ž, pojm. (ȃ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
strganína -e ž (í) videti kožo skozi ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
usójeno povdk. (ọ́) poud. komu Ni mu bilo ~ videti vnuka |Umrl je, preden se je rodil vnuk|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
vídeti -im dvovid., nedov. -èč -éča; -en -ena; vídenje, star. vidévši (í ȋ) Gleda, pa ne ~i; videti koga/kaj ~ sosedo; ~ novi film; poud. Živega ga ne more ~ |Zelo ga sovraži|; dov.: Filma nisem videl; ~ razstavo; Videč, da ne bo odšla, je odnehal |ko je spoznal|; Zdaj bomo videli, kaj znaš |se bo pokazalo tvoje znanje|; Vidiš, kakšen si |izraža nejevoljo, nezadovoljstvo|; No, vidiš, saj gre |izraža spodbudo|; videti koga/kaj v kom/čem V njem ~ijo velikega pesnika |ga imajo za|; V novem poklicu ~i možnost za dober zaslužek; Od daleč sta ~ enaka |se zdita|; Rajši ~im, da greste |ljubše bi mi bilo|vídeti se -im se (í ȋ) ~ ~ v ogledalu; Iz hotela se ~i morje; dov., poud. Jutri se ~iva |jutri pridem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
virtuálen -lna -o (ȃ) izobr. videti drevesce kot ~o drevo kot mogočevirtuálni -a -o (ȃ) fiz. ~a slika navidezna slikavirtuálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
vprašáj -a m z -em (ȃ) jezikosl. |ločilo ‹?›|; poud. videti v očeh sogovornika ~ |vprašanje|; publ. postaviti kaj pod ~ povzročiti dvom, pomisleke o čem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
vsáj izvzem. člen. (ȃ) imeti ~ dve možnosti; videti ~ malo sonca; ~ pred drugimi delati dober vtis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zádaj mestov. prostor. prisl. (á) sedeti ~; večje fante postaviti ~; bolj, čisto, daleč ~; Otroci se igrajo ~ na igrišču; Boj se tistega, ki spredaj liže, ~ praska |zahrbtnega, hinavskega človeka|; poud. streči komu spredaj in ~ |zelo|; prakt.sp.: V primerjavi z razvitimi smo daleč ~ zelo zaostajamo; Ta ura je kar naprej ~ zaostaja; približati se, priti od ~; videti begunca od ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zádnjikrat kratn. prisl. (ȃ) Pred tremi leti so bili ~ pri nas; videti koga ~; Ni ne prvikrat ne ~, da so se zmotili
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zblíza smer. prostor. prisl. (í/ȋ) neobč. od blizu: opazovati, videti kaj ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zdrávje -a s, pojm. (ȃ) ~ se mu izboljšuje; poud. ~ kar žari iz nje |Videti je zelo zdrava|; človek rahlega ~a; telesno, duševno ~; biti pri ~u; piti na ~; ~ gozdov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zglédati -am dov.; drugo gl. gledati (ẹ́ ẹ̑) neknj. pog. ~a bolan videti je; ~ pameten zdeti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
znáti znám nedov. znàj znájte, znajóč; znàl znála, znàt, znán -a; znánje; (znàt) (á ȃ) kaj ~ abecedo; ~ matematiko; ~ vlogo na pamet; premalo ~ za srednjo šolo; z nedoločnikom ~ brati; poud.: ~a lagati |spretno laže|; Dež ne ~a nehati |dolgo pada|; ~ se obrniti |biti spreten, iznajdljiv|; Ne ~a drugega kot pijančevati |dosti pijančuje|; knj. pog. Zunaj bi jih znal kdo videti bi jih lahko kdo videl; poud.: ~ je treba, pa gre |biti iznajdljiv, prebrisan|; Kdor ~a, pa ~a |je sposoben|; Pomagaj si, kakor veš in ~aš |kakor koli|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
želéti -ím nedov. žêli -íte, -èč -éča; žêlel -éla, -èt/-ét, -èn -êna; želênje; (-èt/-ét) (é í) komu kaj ~ otrokom srečno prihodnost; Želela sta si lahko noč; Dober dan ~im; želeti koga/kaj Za to pot ~i le izkušene planince; ~ dodatno pojasnilo; ~i, da ga ne motite; z nedoločnikom ~ijo izvedeti resnico; ~ pomagati bolnikomželéti si -ím si (é í) česa ~ ~ počitka; Zgodilo se je to, kar si je dolgo želel; želeti si koga/kaj ~ ~ novo obleko; Želela si je otroka; ~i videti tuje kraje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.