eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé] 1. iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih
2. kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’
afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni] 1. ki je v zvezi z afektom 1.1.1. ki je zaradi čustvenega vzgiba hipen, nepremišljen
1.2. ki je v zvezi s čustvi, občutji sploh
2. v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: afektivna motnja ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt
brêzno brêzna samostalnik srednjega spola [brêzno] 1. zelo globoka jama s strmimi stenami
2. ekspresivno velika globina
3. ekspresivno kar onemogoča sodelovanje, razumevanje med različnima stranema
4. ekspresivno velika mera česa slabega, neugodnega, neželenega4.1. ekspresivno zelo slabo, neugodno, težavno stanje
ETIMOLOGIJA: iz ↑brez + ↑dno < pslov. *bezdъnъ, prvotno ‛brezdanji’, tako kot cslov. bezdъna, bezdъnije, hrv., srb. bèzdan, rus. bézdna, stčeš. bezden, bezdna - več ...
depresíja depresíje samostalnik ženskega spola [depresíja] 1. duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud
2. slabo duševno počutje, razpoloženje
3. iz geografije del kopnega, ki leži nižje od morske gladine
4. iz ekonomije obdobje večjega in dalj časa trajajočega upadanja gospodarske aktivnosti, ki nastopi po krizi
5. iz meteorologije območje nizkega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: manična depresija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Depression, frc. dépression iz lat. depressiō ‛tlačenje, pogrezanje, potopitev’ iz dēprimere ‛tlačiti, pogrezati, potopiti’ - več ...
depresíven depresívna depresívno pridevnik [depresívən] 3. ki se duševno slabo počuti3.1. ki kaže, izraža tako počutje
3.2. ki vzbuja, povzroča tako počutje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. depressiv iz frc. dépressif, glej ↑depresija
depresívnost depresívnosti samostalnik ženskega spola [depresíu̯nost] 1. stanje osebe z depresijo
2. stanje, lastnost koga, da se duševno slabo počuti2.1. lastnost česa, da vzbuja, povzroča tako počutje
ETIMOLOGIJA: ↑depresivni
disleksíja disleksíje samostalnik ženskega spola [disleksíja] motnja usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Dyslexie, iz gr. dys.. ‛slab’ + gr. léksis ‛beseda, izraz’, iz légō ‛govorim, rečem’
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
agnóstičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na agnostike ali agnosticizem: agnostični nauk; njegovo agnostično stališče
♦ med. agnostična motnja agnozija
anksiózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na anksioznost: poskušal je zmanjšati anksiozne simptome; anksiozna motnja; anksiozno stanje / anksiozni ljudje; biti anksiozen
anksióznost -i ž (ọ̑)
1. psiht. duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: zdravljenje anksioznosti
2. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: obšla ga je anksioznost
anoreksíja -e ž (ȋ)
duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo; pojav anoreksije; razvoj anoreksije; ljudje z anoreksijo
asfiksíja -e ž (ȋ)
med. huda motnja v dihanju ali zastoj dihanja zaradi pomanjkanja kisika: smrt je nastopila zaradi asfiksije; asfiksija novorojenčka
avtízem -zma m (ī)
psiht. duševna motnja, ki se kaže v zaprtosti vase, nezanimanju za okolico, izogibanju stikom ter ustaljenih in ponavljajočih se vzorcih vedenja: oblike avtizma; simptomi, znaki avtizma; osebe z avtizmom / nastanek, vzroki avtizma; pojav, uganka avtizma
bípoláren -rna -o prid. (ȋ-ȃ)
ki ima dva pola, dvopolen: bipolarni tranzistor, vod; bipolarna elektroda / bipolarni politični sistem; bipolarni svet v času hladne vojne; bipolarna delitev sveta, Evrope, Slovenije; bipolarna nasprotja; bipolarno tolmačenje problema
♦ anat. bipolarna živčna celica celica z dvema podaljškoma; psiht. bipolarna motnja duševna bolezen, ki se izmenično pojavlja v obliki manije in depresije
bolézen -zni ž (ẹ̑) 1. motnja v delovanju organizma: bolezen se prenaša z dotikom;
nalesti se bolezni;
dobiti bolezen;
kakšno bolezen pa ima;
ozdraviti, preboleti bolezen;
huda, neozdravljiva, smrtna bolezen;
dedna, nalezljiva, poklicna bolezen;
duševna bolezen;
bolezni dihal, srca;
povzročitelj bolezni je virus;
bolnišnica za ženske bolezni / bolezen se me loteva, se me prijemlje, me napada; bolezen jo je zdelala; nakopati si bolezen / star. francoska bolezen sifilis / v osmrtnicah po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče / rastlinske, živalske bolezni / bolezen norih krav nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka / peta bolezen in peta infekcijska bolezen virusna bolezen otrok, za katero so značilni rdeči izpuščaji brez povišane telesne temperature / šesta bolezen in šesta infekcijska bolezen virusna bolezen otrok, za katero so značilni rdeči izpuščaji in visoka telesna temperatura
● preg. dolga bolezen, gotova smrt
♦ med. angleška bolezen rahitis; gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; kronična bolezen; legionarska bolezen hujša oblika legioneloze, za katero sta značilni močno povišana temperatura in pljučnica; morska bolezen slabost zaradi guganja ali tresenja; sladkorna bolezen bolezen, pri kateri se zaradi nepravilne presnove ogljikovih hidratov čezmerno poveča količina sladkorja v krvi; med., vet. Bangova bolezen bruceloza2. ekspr. pomanjkljivosti, napake: stara bolezen slovenske politike / otroške bolezni uvajanja novega sistema
brnênje -a s (é)
glagolnik od brneti: sliši se drdranje in brnenje; brnenje televizijskih kamer, motorja; brnenje strune, brzojavnih žic; pesn. brnenje poletja
♦ rad. motnja, ki jo pri sprejemu povzroča omrežna frekvenca
bulímičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na bulimijo: bulimična motnja / bulimična dekleta
bulimíja -e ž (ȋ)
duševna motnja, ki se kaže v pretirani potrebi po hrani, jedenju in bljuvanju: imeti bulimijo; simptomi, zdravljenje bulimije; bolniki, osebe z bulimijo; bulimija in anoreksija
defékt -a m (ẹ̑) okvara, poškodba, zlasti na vozilu: imeti, popraviti defekt;
defekt na pnevmatiki;
na cilj je pripeljal brez defekta / pog. gumi defekt // pomanjkljivost, motnja, napaka: duševni, etični, telesni defekt
disleksíja -e ž (ȋ)
med. motnja sposobnosti branja in pisanja: trpeti za disleksijo; otrok, učenec, odrasli z disleksijo; posamezniki z disleksijo ne kažejo enakih vzorcev težav; imel je težjo obliko disleksije; učne težave zaradi disleksije; disleksija in avtizem
distoníja -e ž (ȋ)
med. motnja mišičnega ali žilnega napona: iskati zdravniško pomoč zaradi distonije
flashback -a [flêžbek] m (ȇ)
1. lit. pripovedni postopek, ki pretrga časovni potek dogajanja in temelji na vključevanju hipnega spomina na pretekle dogodke, ki so v povezavi s sedanjimi in jih pojasnjujejo: uvoden flashback pojasni travme iz preteklosti
2. hipen spomin na pretekle dogodke, ki so v povezavi s sedanjimi in jih pojasnjujejo: hodil je na skupinske terapije, kjer so se mu kot flashbacki razkrivali dogodki iz otroštva
3. psiht. perceptivna motnja, ko se spontano pojavljajo učinki, podobni tistim, ki jih je uživalec doživel med uživanjem droge: mnogi uživalci doživljajo redne flashbacke, v katerih podoživljajo občutja, čeprav droge ne užijejo nikoli več
funkcíjski in fúnkcijski -a -o prid. (ȋ; ú)
nanašajoč se na funkcijo: funkcijska dolžnost; funkcijska doba ljudske skupščine poslovna / funkcijska klasifikacija naselij / funkcijska motnja organa / funkcijska vrednost
híba -e ž (í) pog. napaka, motnja: govorna, prirojena, telesna hiba / tehniki so hitro odpravili hibe v mehanizmu / roman ni brez večjih hib pomanjkljivosti
híperaktíven -vna -o prid. (ȋ-ȋ)
1. med. ki kaže neobičajno zvečano aktivnost, zlasti telesno: hiperaktiven otrok / hiperaktivna motnja; hiperaktivno vedenje
2. zelo, pretirano aktiven: generacija hiperaktivnih modnih ustvarjalcev
hipertenzíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na arterijsko hipertenzijo: hipertenzivni bolnik; hipertenzivna arterioskleroza, kriza, motnja, srčna bolezen; hipertenzivno zdravilo
kompulzíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ponavljajoče se obnašanje, ki se mu oseba ne more upreti: kompulzivno prenajedanje; kompulzivno vedenje
♦ psiht. obsesivno-kompulzivna motnja duševna bolezen, ki se v obliki manije ali depresije pojavlja v presledkih
môtnja -e ž (ó)
pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem
a) organizma: odpraviti, odstraniti motnje v rasti, razvoju; motnje prebave / duševne, fiziološke motnje; govorne motnje; motnja hranjenja duševna motnja, ki se navadno kaže v nezadostnem zauživanju hrane ali v prekomernem zauživanju hrane in bljuvanju
b) radijskih, televizijskih naprav, zlasti sprejemnikov: v radiu so bile zvečer hude motnje; slabo vreme povzroča motnje; zaradi motenj ni mogoče poslušati radia / atmosferske motnje pri radijskem sprejemu zaradi razelektritve v atmosferi
c) ozračja: včeraj so že nastale motnje v vremenu / vremenske motnje
♦ meteor. frontalne motnje pojavi, ki nastanejo na mejah različnih zračnih gmot in ki prinašajo močen veter, padavine
č) ekspr. družbenih dejavnosti: motnje v mednarodnem financiranju; motnje v preskrbi s hrano
motnjáva -e ž (ȃ) nav. ekspr. 1. nejasnost, zamegljenost ozračja: luči so le slabo prodirale skozi motnjavo / noč se je prelila v motnjavo dneva / gledati v motnjavo brezkončne ravnine / oči so ga pekle od motnjave slabe svetilke; pren., knjiž. motnjave prividov; iz motnjave, v kateri sem živel zadnje čase, se mi že kažejo resnični obrisi sveta 2. knjiž. kar povzroča nejasnost, zamegljenost gledanja, vida: motnjava ni hotela z njenih oči / na oči mu je legla nekaka motnjava / gledati skozi motnjavo solz
♦ med. motnjava v steklovini 3. motnja: ta dogodek utegne povzročiti motnjave tudi drugod / biti odvisen od slučajnih gospodarskih motnjav
ortoreksíja -e ž (ȋ)
motnja hranjenja, ki se kaže v izogibanju določeni hrani, ki jo bolnik dojema kot nezdravo: trpeti za ortoreksijo; ljudje z ortoreksijo se osredotočajo na kakovost hrane; bulimija, anoreksija in ortoreksija
paramnezíja -e ž (ȋ)
psih. motnja spomina, ki se kaže v zamenjevanju domišljijskih in resničnih dogodkov:
perturbácija -e ž (á) knjiž. pretres, motnja: doživeti hudo perturbacijo / perturbacije v družbenem življenju
preobjédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od preobjedati se: praznično preobjedanje / preobjedanje z mesnimi jedmi
// prehranska motnja, ki se kaže v večkratnem, navadno ponavljajočem se pretiranem jedenju: biti nagnjen k preobjedanju; znaki kompulzivnega preobjedanja / otroci z motnjo preobjedanja
preslúh -a m (ȗ)
elektr. motnja na telekomunikacijskih vodih in napravah, ko se signali, ki normalno potekajo po enem vodu, zaznavajo tudi na drugem, vzporednem vodu: odpraviti presluh
rotacízem -zma m (ī)
1. jezikosl. sprememba nekaterih soglasnikov v glas r: može je po rotacizmu prešlo v more
2. med. govorna motnja, pri kateri je glas r izpuščen, zamenjan z drugim glasom ali izgovorjen nepravilno: rotacizem in jecljanje
šók -a in šòk šôka m (ọ̑; ȍ ó)
1. med. zelo močen odziv organizma na hujšo telesno poškodbo, na duševni pretres: ponesrečenec je doživel šok; motnje v krvnem obtoku, dihanju in drugi znaki šoka / biti v šoku / psihični šok kot posledica duševnega pretresa; travmatski šok kot posledica hujše telesne poškodbe; živčni šok katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja
// psiht. tak odziv organizma, povzročen umetno: pripraviti duševnega bolnika na šok; zdravljenje s šokom / inzulinski šok
2. veliko presenečenje, osuplost: taki prizori vzbudijo pri gledalcih šok / dogodek je bil zanjo šok; v prid. rabi:, pog. šok soba soba za intenzivno nego
šúm -a m (ȗ) 1. neizraziti, nezveneči, med seboj pomešani glasovi: delati, povzročati šume;
zaslišati šum;
vznemiriti se zaradi vsakega šuma;
glasen, pridušen, rahel, tih, zamolkel šum / brez šuma oditi iz sobe; s šumom pasti na tla // šumenje: šum listja v vetru; šum morja, reke / igranje je prešlo v nerazločen šum 2. ekspr. šumu podobni glasovi, nastali zaradi govorjenja, premikanja, navadno več osebkov: iz razreda je bilo slišati pritajen šum;
v dvorani je nastal velik šum;
z ulice je prihajal šum množice 3. knjiž. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje; hrup: njena poroka je povzročila velik šum / njegovi nastopi so povzročili veliko šuma
● nar. šum pada v globino slap
♦ fiz. šum zvok, v katerem so sestavine s širokega frekvenčnega območja; jezikosl. soglasniški šum glasovna prvina, značilna zlasti za izgovor nezvočnikov; med. šum zvok, ki se sliši pri avskultaciji; ptt šum prostora skupek zvokov v prostoru, ki motijo telefonski pogovor; rad. šum šumenju podobni glasovi v radijskem, televizijskem sprejemniku kot motnja zaradi šibkega vhodnega signala
trávma -e ž (ȃ) 1. med. sprememba, prizadetost tkiva, organa, organizma zaradi nenadnega delovanja zunanje sile; poškodba: udarec je povzročil travmo;
zlomi, opekline in druge travme / akustična travma ki jo povzroči hrup, pok; porodna travma ki nastane pri porodu2. psih. duševna motnja zaradi (duševnega) pretresa: osvoboditi, rešiti se travme;
očitki so v njem povzročili travmo;
preboleti travmo / duševna travma 3. knjiž. zelo hudo, zelo težko doživetje: vojni poraz je bil dolgo narodna travma;
spremlja ga travma grozovitega prizora;
travme iz otroških let
trófičen -čna -o prid. (ọ́)
med. nanašajoč se na prehranjenost organizma, organa, tkiva: trofična motnja organa / trofični živec
žívčen -čna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na živec, živce: živčna debelina, dolžina / živčni sistem / živčna bolezen, okvara; živčna izčrpanost, preobčutljivost / živčni napad; živčna napetost / živčno-mišični sistem; živčno-mišična bolezen, koordinacija; živčno-mišično obolenje 2. ki je v stanju velike napetosti, ki se izraža kot nemir, strah, zlasti pred pomembnejšimi dogodki: živčen človek;
ne bodi živčen / živčen obraz; živčne roke / ekspr.: živčen gib, korak; živčen glas, smeh
● živčni zlom stanje nenadne popolne duševne izčrpanosti zaradi duševnih naporov, čustvenega pretresa; publ. živčna vojna prizadevanje, pri katerem skušata nasprotni strani z grožnjami, dezinformacijami doseči, da katera od obeh popusti, se ni sposobna več obvladati
♦ anat. živčni center ali živčno središče del možganske skorje ali hrbtenjače, ki ima določeno funkcijo; živčni končič razcepljeni konec živčnega vlakna; živčni pleksus skupek prepletajočih se živcev; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; periferni živčni sistem živčevje, ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; živčni vozel skupek živčnih celic v možganih ali v obrobnem živčevju; ganglij; živčna celica celica, ki prevaja dražljaje; živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; bela, siva živčna snov; živčno tkivo; živčno vlakno daljši izrastek živčne celice; biol. (živčni) impulz vzburjenje, ki se širi iz osrednjega živčevja; farm. živčni strup bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem; med. živčni prenašalec kemična snov, ki prenaša impulze med živčnimi celicami ali med živčnimi in mišičnimi celicami; nevrotransmiter; živčni šok šok, katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja; živčna slabost bolezen, ki nastane zaradi izčrpanosti živčevja; nevrastenijažívčno prisl.:
živčno govoriti, hoditi, mežikati; živčno bolan, oslabel; živčno napet, občutljiv
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
dismorfofobíja samostalnik ženskega spolaiz psihologije duševna motnja, pri kateri človek svoje telo vidi kot grdo, iznakaženo in si bolestno želi popravkov z lepotnimi operacijami
prokrastinácija samostalnik ženskega spola1. iz psihologije psihološka motnja, ki se kaže v odlaganju dela, naloge z določenim rokom, ob porabljanju časa za manj pomembne dejavnosti SINONIMI: prokrastiniranje1.1 tako odlaganje dela, naloge z določenim rokom sploh SINONIMI: prokrastiniranje
prokrastiníranje samostalnik srednjega spola1. iz psihologije psihološka motnja, ki se kaže v odlaganju dela, naloge z določenim rokom, ob porabljanju časa za manj pomembne dejavnosti SINONIMI: prokrastinacija1.1 tako odlaganje dela, naloge z določenim rokom sploh SINONIMI: prokrastinacija
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
AspergerPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
avstrijski zdravnik in znanstvenik
IZGOVOR: [ásperger], rodilnik [áspergerja]
BESEDOTVORJE: Aspergerjev
DownovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [dáu̯nou̯], ženski spol [dáu̯nova], srednji spol [dáu̯novo]
ZVEZE: Downov/downov sindrom
pPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [pə̀], rodilnik [pə̀ja] tudi [pə̀] tudi [pé], rodilnik [pêja] tudi [pé]
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
asfiksíja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. |motnja, zastoj dihanja|
distoníja -e ž, pojm. (ȋ) zdrav. |motnja mišičnega ali žilnega napona|
funkcíjski -a -o in fúnkcijski -a -o (ȋ; ú) ~a motnja organa; jezikosl. praktičnosporazumevalna ~a zvrst
funkcíjskost -i in fúnkcijskost -i ž, pojm. (ȋ; ú)
gôvoren -rna -o (ȏ)
gôvorni -a -o (ȏ) ~ jezik; ~i organi govorilni organi; ~a motnja; ~a vaja
gôvornost -i ž, pojm. (ȏ)
halucinácija -e ž (á) |zaznavna motnja|: doživljati, imeti ~e; slušna, vidna ~
híba -e ž (í) pešaj. napaka, motnja: telesna ~
môtnja -e ž (ó) govorna ~; vremenske ~e; ~e v preskrbi
motnjáva -e ž, pojm. (ȃ) poud. Luči težko prodirajo skozi ~o |zamegljenost ozračja|; zdrav. ~ v steklovini; števn., neobč. motnja
paramnezíja -e ž, pojm. (ȋ) psih. |motnja spomina|
perturbácija -e ž (á) izobr. pretres, motnja
preslúh -a m (ȗ) |motnja na telekomunikacijskih vodih|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024
anoreksíja -e
ž duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane
SINONIMI:
anoreksična motnja, med. nervozna anoreksija, med. živčno hujšanje
bolézen -zni
ž motnja v delovanju organizma, navadno spremljana z neugodnimi telesnimi občutki GLEJ ŠE: borelioza,
bruceloza,
mikrosporija,
nevroza,
ozdraveti,
rahitis,
sifilis,
sifilis,
trahom,
bolnišnica,
bolnišnica,
izid,
izid,
oddelek,
oddelek,
stadij2,
stadij2
jecljávost -i
ž govorna motnja, pri kateri kdo govori s sunkovitim izgovarjanjem, ponavljanjem zlogov
motíti2 in mótiti -im
nedov.1.
kaj povzročati, da kaj ne poteka normalno, pravilno 2.
koga povzročati, da kdo ne more biti (miselno) zbran, osredotočen na kaj 3.
koga povzročati neugodne, slabe občutkeSINONIMI:
biti moteč za koga,
biti motnja za koga,
ekspr. nagajati
Slovar neglagolske vezljivosti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
defékt-asamostalnik moškega spolaokvara, poškodba, pomanjkljivost, motnja, napaka
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga],
bíti od múh,
bíti póln múh,
bíti tàm, kjer ni múh,
bíti [vsèh] múh póln,
cépati kot múhe,
délati iz múhe slóna,
dobíti kóga na múho,
iméti na múhi kóga/kàj,
íti na kóga/kàj kot múhe na méd,
jemáti kóga na múho,
kdó/kàj ni on múh,
kot múha v móčniku,
lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd,
módna múha,
múha enodnévnica,
napráviti iz múhe slóna,
naredíti iz múhe kônja,
naredíti iz múhe slóna,
ne bíti od múh,
pádati kot múhe,
pásti na kàj kot múha na méd,
pijàn kot múha,
podrépna múha,
príti kómu na múho,
síten kot [podrépna] múha,
tího, da bi slíšal múho letéti,
ubíti dvé múhi na èn máh,
umírati kot múhe,
vzéti kóga na múho,
znájti se na múhi [kóga]
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
defẹ̑kt -a m
motīti mọ́tim nedov.
spȁk spáka m
trȃvma -e ž
zadẹ̑va -e ž
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
beteg -a (betek, beteg) samostalnik moškega spola1. občutek telesnega in/ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
2. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
betež -a samostalnik moškega spola1. občutek telesnega in/ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
2. kar povzroča, da je življenje komu bolj neprijetno, hudo; SODOBNA USTREZNICA: težava, tegoba
3. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
FREKVENCA: 214 pojavitev v 30 delih
bolezen1 -a (bolezen, bolezan) samostalnik moškega spola1. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
2. v zvezi ženski bolezen običajno redno ponavljajoča se krvavitev iz maternice; SODOBNA USTREZNICA: menstruacija
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
bolezen2 -zni/-zne (bolezan, bolezen, bolejzen, bolejzan, bolezin) samostalnik ženskega spola1. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
1.1 ed. stanje telesne oslabelosti zaradi motnje v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
2. občutek telesnega ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
3. običajno redno ponavljajoča se krvavitev iz maternice; SODOBNA USTREZNICA: menstruacija
3.1 daljša krvavitev iz maternice po porodu; SODOBNA USTREZNICA: čišča
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
halucinácija -e ž
psiholóški simptóm ali znák -ega -a -- -a m
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Terminološki slovar avtomatike
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
izhódna motílna veličína -e -e -e ž
izhódna môtnja -e -e ž
motílna veličína -e -e ž
perturbácija -e ž
Smithov predíktor -ega -ja m
vhódna motílna veličína -e -e -e ž
vhódna môtnja -e -e ž
Botanični terminološki slovar
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
fiziolóška môtnja -e -e ž
môtnja -e ž
poškódba -e ž
R-strategíja -e ž
Čebelarski terminološki slovar
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
CCD -- m
grížavost čebél -i -- ž
Geološki terminološki slovar
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
magnétni vihár -ega -ja m
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
el niño -- -a m
perturbácija -e ž
Slovenski smučarski slovar
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
iztírjenje iz osí -a -- -- s
iztírjenje tekálnega mehanízma -a -- -- s
iztírjenje vrví -a -- s
ravnotéžna môtnja -e -e ž
špórtna anoreksíja -e -e ž
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
bol ► ˈbȯu̯ ˈbuliː ž
bolezen ► bȯˈlėːzėn -znė ž
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
O poševnici med številkama in vezaju med dvema imenomaPredložni stični pomišljaj zamenjuje v bistvu predloga od ... do (npr. Odprto 8-12.).
Kako pa je, kadar želim med številkami pomen "ali", npr. Na službeni poti bom 5 ali 6 dni (ne vem še točno)--> ali se v tem primeru tudi piše stični pomišljaj ali vezaj oz. ali je možna sploh taka uporaba v slovenščini?
Še eno vprašanje: Pomišljaj pišemo med lastnimi imeni, če celota teh tvori ime nauka, ustanov.
Npr. Brown-Fisherjev zakonBreznik-Ramovšev pravopis
Ali je to pravilno? (Za katero pravilo gre v tem primeru?)
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Strukturna motnja
Angleški termin architectural distortion označuje spremembo v dojki. Dojka ima maščobno in žlezno tkivo, ki je razporejeno v obliki nekakšnih vzorcev. Vzorec vsake osebe je individualen, dojki pa simetrični. Pri tej vrsti spremembe, ki jo opazimo z radiološko preiskavo, je porušena simetrija. Kateri bi bil najustreznejši slovenski termin za angleški termin architectural distortion ?
Število zadetkov: 101