dihanje -a (dihane, dihanje) samostalnik srednjega spola
1. zajemanje zraka v pljuča in njegovo iztiskanje iz njih; SODOBNA USTREZNICA: dihanje
2. ekspresivno rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa; SODOBNA USTREZNICA: dih
3. v zvezi dajati/delati dihanje povzročiti, da kdo postane ponovno živ; SODOBNA USTREZNICA: oživiti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Število zadetkov: 1