Tiskanje

ako1 (aku, ako, oku) veznik

1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če

1.1 s povednim naklonom

1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje

1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna

1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja

1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja

1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja

1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku

1.2 s pogojnim naklonom

2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav

2.1 s povednim naklonom

2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje

2.2 s pogojnim naklonom

3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če

4. v predmetnih odvisnih stavkih

4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali

4.1.1 s povednim naklonom

4.1.2 s pogojnim naklonom

4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali

4.2.1 s povednim naklonom

4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire

4.2.2 s pogojnim naklonom

5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko

6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker

7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim

8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da

9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

FRAZEOLOGIJA: ako Bog hoče

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

anca [ānca] (vajnca, vanjca) samostalnik ženskega spola

pogoj

PRIMERJAJ: moje ance, vancati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

če (če, ča) veznik

1. v pogojnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi če – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če

1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna

1.2 navadno v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja

2. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; danes čim

2.1 v zvezah če + primrk. prisl./prid. – tem/ø + primrk. prisl./prid.

2.2 samo v TPo 1595, v zvezah če + primrk. prisl./prid. – stem + primrk. prisl./prid.

3. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkirani zvezi če lih/glih, pogosto v zvezi s tako za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav

3.1 s povednim naklonom

3.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje

3.2 s pogojnim naklonom

4. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če

5. v predmetnih odvisnih stavkih, navadno s pogojnim naklonom za izražanje možnosti, negotovosti; SODOBNA USTREZNICA: če

5.1 v zvezi če – ali (nikar) za izražanje izbire

6. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, tudi v zvezi če – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko

6.1 za izražanje okoliščin, v katerih se ponovi dejanje nadrednega stavka

7. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem

8. v zvezi če – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi

FREKVENCA: 201 pojavitev v 18 delih

FRAZEOLOGIJA: če Bog hoče

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

često (čestu, često) prislov

1. izraža precej veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, često

1.1 izraža precejšnjo frekvenco; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, večkrat

1.2 primrk. izraža več ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosteje, večkrat

1.3 elativ, v zvezi gar često izraža zelo veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: zelo pogosto

1.4 presež. izraža največ ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: najpogosteje, največkrat

1.5 v časovno-pogojnih odvisnih stavkih, v vezniški zvezi kakor često za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, kadar koli

FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 40 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

čestokrat (čestukrat, čestokrat) prislov

1. izraža veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: velikokrat, mnogokrat

1.1 elativ, v zvezi dobro čestokrat izraža zelo veliko ponovitev

1.2 izraža, da se kaj zgodi, ponovi ob več priložnostih

1.3 v časovno-pogojnih odvisnih stavkih, v vezniški zvezi kakor čestokrat za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, kadar koli

FREKVENCA: 182 pojavitev v 29 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

dobit -a -o deležnik

1. komu, skozi koga/kaj, (s čim) izraža udeleženost pri čem, če je izpolnjen določen pogoj; SODOBNA USTREZNICA: dobljen

2. ki mu je vzbujen pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobljen

3. (po čem, s čim) ki se prejme kot rezultat določenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: dobljen, pridobljen

4. ki je z bojem spravljen pod nadzor, vpliv koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzet, osvojen

4.1 ki mu je odvzeta prostost; SODOBNA USTREZNICA: zajet

FREKVENCA: 64 pojavitev v 15 delih

FRAZEOLOGIJA: igra/reč je dobita / le-to je dobito

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

hipotēza, f. poskusna razlaga, domneva, die Hypothese; — tudi = uvet, pogoj.