aditív -a m (ȋ) kem.
snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; Za priporočene oziroma dovoljene količine uporabe aditivov po pravilnikih, ki jih proizvajalci spoštujejo in upoštevajo, lahko rečemo, da ne predstavljajo tveganja za zdravje E ← agl. additive ← poznolat. additīvus 'dodan' iz lat. addere 'dodati'
agoníst -a m (ȋ) farm.
snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu: Metadon je agonist heroina, kar pomeni, da nadomesti učinek te droge v možganih in prepreči abstinenčno stisko E ← nlat. agonista ← gr. agōnistḗs 'tekmovalec, borilec' iz ágō 'ženem, vodim, peljem'
alergogéni -a -o prid. (ẹ̑)
ki povzroča alergijo: alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo; Alergogeni cvetni prah je v zraku od sredine januarja, ko v toplih letih zacvetita leska in jelša, sezona pa se konča z ambrozijo v drugi polovici septembra E (↑)alergíja + (↑)gén
anabólik -a m (ọ́) kem.
snov, ki pospešuje izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti prirast mišične mase: jemati anabolike; prepovedani anaboliki; anabolik testosteron; Zaradi domnevnega jemanja anabolikov so mu odvzeli bronasto kolajno E ← agl. anabolic (steroid) iz ↑anabólični
antagonístSSKJ -a m (ȋ) farm.
snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; blokator, zaviralec (1): antagonist kalcija; V dogovoru z zdravnikom je treba uporabljati klasična zdravila, ki nižajo krvni tlak, ali pa novejša, ki so antagonisti serotonina E ← poznolat. antagonista 'nasprotnik' ← gr. antagonistḗs
ántihistamínik -a m (ȃ-í) farm.
snov, ki zavira delovanje histamina: Seneni nahod se kot večina alergij zdravi z antihistaminiki, na voljo so v obliki kapljic, pršil in tablet E ← nlat. antihistaminicum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)histamín
ántikoagulánt -a m (ȃ-ā ȃ-á) kem.
snov, ki preprečuje ali zavira koagulacijo: Antikoagulanti preprečujejo nastajanje krvnih strdkov E ← nlat. anticoagulans iz (↑)anti... + tvor. od (↑)koagulírati
ántioksidánt -a m (ȃ-ā ȃ-á) kem.
1. snov, navadno kot živilski dodatek, ki z zaviranjem oksidacije preprečuje kvarjenje živil: Kot antioksidant se živilom dodaja askorbinska kislina ali vitamin C
2. snov, navadno vitamina C in E, ki v telesu reagira s potencialno škodljivimi prostimi radikali in varuje pred nastankom nekaterih bolezni: uživati antioksidante hrano, ki jih vsebuje; močen antioksidant; vir antioksidantov; Raziskave so potrdile, da kava vsebuje antioksidante, in ljudje, ki jih uživajo, živijo dlje in bolj kakovostno E ← nlat. antioxydans iz (↑)anti... + (↑)oksidánt
ántioksidántni -a -o prid. (ȃ-ā) kem.
ki preprečuje ali zavira oksidacijo druge snovi; antioksidativni: antioksidantna snov; antioksidantna zaščita; antioksidantno delovanje; Pri ljudeh, ki jedo veliko jagod, borovnic in malin, je obolevnost za različnimi oblikami raka manjša, kar najbrž izvira iz velike količine antioksidantnega vitamina C v jagodičevju E ↑ántioksidánt
balástniSSKJ -a -o prid. (ȃ) balástna snôv -e -í ž (ȃ, ȏ ȋ) nav. mn., kem.
vlaknata ogrodna snov rastlinskih celičnih sten; vlakninaSSKJ: Pojemo premalo balastnih snovi, ki jih poleg sadja in zelenjave vsebujejo polnozrnati žitni izdelki, in bistveno preveč maščob
béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́) béla hálja -e -e ž, člov. (ẹ́, á) nav. mn.
oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: Nekateri farmacevtski izdelki se na slovenskem trgu oglašujejo v navezi z belimi haljami
béla karavána -e -e ž (ẹ́, ȃ)
skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih: Moška bela karavana se je ustavila na Vitrancu, kjer upajo, da bo slovensko občinstvo pomagalo našim fantom do težko pričakovanih vidnejših rezultatov
béla knjíga -e -e ž (ẹ́, í)
zbirka pravil, navodil, reform, zahtev za urejanje in upravljanje: bela knjiga zdravstvene reforme; bela knjiga o vzgoji in izobraževanju; Bela knjiga bo lahko dragocen vir smernic za slovensko zakonodajo
béla smŕtSSKJ -e -i ž (ẹ́, ȓ) ekspr.
snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo: trgovci z belo smrtjo; Sol je treba uživati zmerno; nekateri ji z drugimi besedami pravijo tudi bela smrt
béla stávka -e -e ž (ẹ́, ȃ)
stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem: bela stavka sodnikov; Sindikat carinikov je v četrtek zjutraj preklical napovedano belo stavko, ki bi morala trajati do prihodnjega petka
béli církus -ega -a m (ẹ́, ȋ)
smučarska tekmovanja: Povratka v beli cirkus se je nadvse veselila
béli ovrátnik -ega -a m, člov. (ẹ́, ȃ) ekspr.
pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva: korupcija belih ovratnikov; kriminal belih ovratnikov; Službe, v katerih se zaposlujejo beli ovratniki, same po sebi velikokrat niso zagotovilo za dobro življenje
bíoresonánca -e [bijoresonanca] ž (ȋ-ȃ)
metoda naravnega zdravljenja, ki zdravi z napravo za merjenje elektromagnetnega valovanja: Teorija, ki stoji za bioresonanco, pravi, da vsaka snov, vsaka celica v telesu, virusi, bakterije, pelod, torej vse okrog nas, seva energijo, ki ima natančno izmerljivo specifično valovno dolžino E ← agl. bioresonance, nem. Bioresonanz iz ↑bío… + (↑)resonánca
blokátor -ja m (ȃ) farm.
snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; antagonist, zaviralec (1): blokatorji kalcijevih kanalov; Alfa blokatorji hkrati znižujejo krvni tlak, zato jih uspešno uporabljamo predvsem pri moških, ki imajo poleg težav s povečano prostato tudi arterijsko hipertenzijo E (↑)blokírati
bótoks -a m (ọ̑)
zdravilo, ki vsebuje očiščen botulin tipa A in se uporablja pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botulin (2): injekcija botoksa; Čeprav je botoks postal sinonim za sredstvo, ki za določen čas odpravi gube, to snov že dolgo uporabljajo pri zdravljenju bolezenske mišične napetosti ali krčev
// tako zdravilo, uporabljeno v estetske namene, zlasti za odpravljanje obraznih gub: Vbrizgavanje botoksa, pripravka, s katerim je mogoče neboleče zgladiti gube, je postalo razširjeno E po imenu izdelka Botox® ameriškega podjetja Allergan iz ↑bo(tulín) + (↑)toks(ín)
ciklamát -a m (ȃ) kem.
zelo sladka umetna snov: Ciklamat je potencialno kancerogen in povzroča migrene, poškodbe zarodkov in testisov pri poskusnih živalih E ← agl. cyclamate, generično ime za natrium cyclohexylsulfamate 'natrijeva sol ciklamne kisline'
dekontaminírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odstraniti škodljivo snov, zlasti kemično, biološko ali radioaktivno: Obiskovalci si lahko ogledajo razstavo o oborožitveni tekmi med hladno vojno in prikaz postopkov, s katerimi so po zaprtju obratov za izdelovanje jedrskega orožja dekontaminirali okolje E (↑)de… + (↑)kontaminírati
díoksín -a m (ȋ-ȋ)
1. kem. vsaka od kloriranih organskih spojin z osnovno strukturo iz dveh benzenskih obročev, ki sta med seboj povezana z dvema kisikovima atomoma: Strokovnjaki so ugotavljali, ali in kako strupen je dioksin v obliki 2,3,7,8-tetrakloro-dibenzo-p-dioksina (TCDD)
2. zelo strupena kemična snov iz skupine teh spojin, ki se pojavlja kot onesnaževalec v zraku, vodi in zemlji: dioksin v piščancih, mesu, mleku, krompirju; Danes je že znano, da je nastala belgijska dioksinska afera z živalsko krmo, onesnaženo z dioksini E ← agl. dioxin, nem. Dioxin iz (↑)di… + (↑)óksi…
dopamín -a m (ȋ) med.
snov, ki prenaša živčne dražljaje med celicami centralnega živčnega sistema: izločanje dopamina; Parkinsonova bolezen je počasi napredujoče stanje, ki se pojavi pri pomanjkanju dopamina v možganih E ← nem. Dopamin, agl. dopamine iz DOPA, skrajšano iz d(ihydr)o(xy)p(henyl)a(lanine) 'dihidroksifenilalanin', + (↑)amín
energènt -ênta m (ȅ é)
snov, iz katere se pridobiva energija: V državi, bogati z energenti, z ogrevanjem ni večjih težav, temperatura vode v radiatorjih stanovanjskih zgradb pa se samodejno prilagaja zunanji temperaturi E (↑)energíja
eritropoetín -a m (ȋ) med.
hormon, ki se izloča predvsem v ledvicah in uravnava nastajanje rdečih krvnih celic v kostnem mozgu ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona: predpisovanje eritropoetina; Pri bolnikih, ki so na dializi, anemijo zdravijo z eritropoetinom, kar je običajno uspešno E ← nem. Erythropoietin, agl. erythropoietin iz gr. erythrós 'rdeč' + tvor. k póiēsis 'izdelava, delo'
gándža -e in ganja -e cit. [gándža] ž (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. vrsta konoplje, ki vsebuje opojno snov, Cannabis sativa forma indica; indijska konopljaSSKJ, kanabis (1), trava (1): Ves čas sem imel tudi kakšno rastlino doma, ker me je zanimalo, kako gandža raste
2. mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje; marihuanaSSKJ, kanabis (2), trava (2): Devet odstotkov anketiranih je že poskusilo hašiš, gandžo ali skunk E ← agl. ganja ← stind. gañjā
halucinogén -a m (ẹ̑) psiht.
snov, ki povzroča halucinacije: uživati halucinogene; LSD je med uživalci drog najpogosteje uporabljani halucinogen, pri tem pa tudi najmočnejši E ↑halucinogéni
halucinogéni -a -o prid. (ẹ̑) psiht.
ki povzroča halucinacije: halucinogene droge; halucinogene gobe; halucinogena snov; Med lončeno posodo so arheologi odkrili tudi halucinogeni kaktus, druge halucinogene rastline, pripomočke za drogiranje in celo mumijo šamana z zelišči E ← nem. halluzinogen iz (↑)halucin(írati) + (↑)gén
kaméniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) kaména vôlna -e -e [vou̯na] ž (ẹ̑, ó)
snov za izolacijo iz kamenin v nitasti, vlaknasti obliki: tovarna kamene volne; izolacija iz kamene volne; Pri masivni gradnji se največkrat uporablja toplotna izolacija iz kamene volne in ekspandiranega polistirena
kanábis -a m (ȃ)
1. vrsta konoplje, ki vsebuje opojno snov, Cannabis sativa forma indica; indijska konopljaSSKJ, gandža (1), trava (1): sadika kanabisa; pridelovanje kanabisa; Indijska konoplja se je uporabljala za številne indikacije, sedaj pa imamo zdravilo iz kanabisa
2. mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje; marihuanaSSKJ, gandža (2), trava (2): kadilec kanabisa; legalizacija kanabisa; uživanje kanabisa; Še zdaleč ni res, da veliko uživalcev kanabisa pogosto uživa druge prepovedane droge E ← nlat. cannabis ← gr. kannábis 'konoplja'
kórtikosteroíd -a m (ọ̑-ȋ) med.
hormon nadledvične žleze ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona: inhalacijski kortikosteroidi; uporaba kortikosteroidov; Za boleče sklepe lahko predpišemo nesteroidna protivnetna zdravila, po potrebi pa klinični specialist lahko začne zdravljenje s kortikosteroidi E ← nlat. corticosteroidum iz (↑)kórteks + ↑steroíd
maturitétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) maturitétna pôla -e -e ž (ẹ̑, ó)
test z maturitetnimi vprašanji: Maturitetne pole, zapečatene v posebnih zabojih, hranijo na občinskih uradih, za varovanje pa odgovarjajo pristojni notarji
maturitétni katalóg -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
seznam z opredeljenimi cilji mature, številom maturitetnih predmetov, obveznimi in izbirnimi maturitetnimi predmeti, načinom in obsegom zunanjega ocenjevanja znanja: Maturitetno snov določamo z maturitetnim katalogom
metadón -a m (ọ̑)
sintetična snov, ki se uporablja pri zdravljenju odvisnosti od heroina, morfina: jemati metadon; odmerek metadona; Pacienti lahko enkrat ali dvakrat na teden raztopino metadona in soka odnesejo domov E ← agl. methadone, skrajšano iz (6-di)meth(yl)a(mino-4,4)d(iphenyl-3-heptan)one '6-dimetilamino-5-metil-4,4-difenil-3-heptanon'
nánodélec -lca m (ȃ-ẹ̄)
delec, velik od ene milijardinke do ene milijoninke metra: razbiti snov na nanodelce; srebrni nanodelci; Med običajnim bliskom, ki zadene zemljo s kremenom, to je silicijevim dioksidom, v bližini drevesa, naj bi nastali drobni delci silicija, tako imenovani nanodelci E (↑)náno… + (↑)délec
nevárniSSKJ -a -o prid. (á) nevárni odpádek -ega -dka m (á, ȃ) nav. mn.
odpadna snov, ki ima eno ali več nevarnih lastnosti: Nevarni odpadki zahtevajo poseben način odstranitve, saj se le tako prepreči njihov škodljiv vpliv
névrotoksín -a m (ẹ̑-ȋ) med.
snov, ki v določenih odmerkih povzroči motnje v delovanju živčevja oziroma ga okvari: vsebovati nevrotoksin; Živo srebro je nevrotoksin, ki lahko trajno prizadene spomin, centre za učenje in vedenje E ← agl. neurotoxin, nem. Neurotoxin iz (↑)nevro… + (↑)toksín
névrotransmíter -ja m (ẹ̑-í) med.
kemična snov, ki prenaša impulze med živčnimi celicami ali med živčnimi in mišičnimi celicami; nevrotransmitor, živčni prenašalec: možganski nevrotransmiter; nevrotransmiter dopamin; sproščanje nevrotransmiterja; Serotonin je nevrotransmiter, od katerega je deloma odvisno naše razpoloženje, in med drugim vpliva na spanje, tek, agresivnost in naklonjenost E ← agl. neurotransmitter iz (↑)nevro… + ↑transmíter
névrotransmítor -ja m (ẹ̑-í) med.
kemična snov, ki prenaša impulze med živčnimi celicami ali med živčnimi in mišičnimi celicami; nevrotransmiter, živčni prenašalec: nevrotransmitor dopamin; Znanstveniki vedo, da so naše misli, čustva, zaznave in občutki rezultat prehajanja natrijevih in kalijevih ionov skozi celično membrano živčnih celic in kemične izmenjave nevrotransmitorjev E (↑)nevro… + ↑transmítor
pelét -a m (ẹ̑) nav. mn.
1. kratka paličica ali kroglica iz stisnjenega odpadnega lesnega materiala, slame, ki se uporablja za ogrevanje; briketSSKJ, stisnjenecSSKJ, peleta (1): lesni peleti; tovarna peletov; Pri ceni goriva lahko rečemo, da so najcenejši sekanci, dražja so polena, najdražji pa peleti
2. v kroglico oblikovana drobno zmleta snov, ki se uporablja zlasti za krmljenje, gnojenje; briketSSKJ, peleta (2): Za prostore, kjer bodo rasle rastline, izberemo kakovostnejšo prst, ki jo obogatimo z dolgodelujočim organskim gnojilom v obliki peletov E ↑peléta
peléta -e ž (ẹ̑) nav. mn.
1. kratka paličica ali kroglica iz stisnjenega odpadnega lesnega materiala, slame, ki se uporablja za ogrevanje; briketSSKJ, stisnjenecSSKJ, pelet (1): tovarne pelet; Za izdelavo pelet je zanimiv prav odpadni material, včasih so ga metali stran, v luknje in grape, zdaj pa je naenkrat postal tržno blago
2. v kroglico oblikovana drobno zmleta snov, ki se uporablja zlasti za krmljenje, gnojenje; briketSSKJ, pelet (2): Vse potrebno zagotovimo s kakovostnim dolgodelujočim organskim gnojilom v obliki pelet, ki vsebuje dovolj hranil za šest mesecev, vrtnicam pa omogoči, da jih črpajo počasi in glede na svoje potrebe E ← agl. pellet ← stfrc. pelote 'kroglica' iz lat. pila 'žoga, krogla'
plázma1 SSKJ -e ž (ȃ) tanek, ploščat zaslon, ki prikazuje sliko s pomočjo pretoka električnih impulzov skozi mnogo z žlahtnim plinom napolnjenih celic: Domači so jo zlahka prepričali za nakup plazme in ureditev hišnega kina E ← agl. plasma (display panel) iz ← poznolat. plasma 'tvorba, tvar(ina), snov' ← gr. plásma 'upodobitev' iz plássō 'tvorim, upodabljam' k (↑)plástikaplázma2 -- v prid. rabi
plazemski: plazma zaslon; Gledati film v kinu je nekaj povsem drugega kot na domačem televizorju, pa četudi imamo še tako velik plazma televizor, obkrožen z množico zvočnikov
polutánt -a m (ȃ)
snov, ki onesnažuje; onesnaževalecSSKJ: koncentracija polutantov; Zasavje oziroma območja, kjer živijo tožeče stranke, so po ocenah izvedencev trajno obremenjena z različnimi polutanti, med njimi tudi s težkimi kovinami z več desetletij dolgo razpolovno dobo E ← agl. pollutant k (↑)polúcija
preprečeválec -lca [in preprečevau̯ca] m (ȃ)
1. člov. kdor kaj preprečuje: preprečevalec korupcije; Svoboda in odprtost sta precej bolj učinkovita preprečevalca brezvladja kot nadzor
2. snov, sredstvo, ki kaj preprečuje: To zdravilo spada med preprečevalce astmatičnega vnetja E (↑)preprečeváti
prfôksa -e ž, člov. (ȏ) pog.
učiteljica, profesorica: srednješolska prfoksa; zatežena prfoksa; Prfoksa je snov dobro razložila E (↑)prfôks
prótivnétni -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki deluje proti vnetju: protivnetni učinek; protivnetna snov; protivnetna zdravila; Uporaba pripravkov iz šentjanževke je pri poškodbah in obolenjih kože še zlasti priporočljiva zaradi protivnetnega delovanja E iz próti vnétju
razgrajeválec -lca [in razgrajevau̯ca] m (ȃ)
1. kem. pomožna snov, ki po stiku s tekočino povzroči, da druga snov, navadno v obliki tablete, razpade na osnovne sestavine: Uporabljajte čistilna sredstva z razgrajevalcem pene
2. člov. kdor se ukvarja z razstavljanjem starih, rabljenih predmetov in prodajo še uporabnih delov za rezervne dele: Razgrajevalci sicer še dvomijo, da bo trgovina z rezervnimi deli hitro zacvetela E (↑)razgrajeváti
serotonín -a m (ȋ) biol.
snov, ki nastaja v možganih in ima v človeškem organizmu vlogo tkivnega hormona in prenašalca živčnih impulzov v sinapsah: raven serotonina; Spolna dejavnost spodbuja izločanje serotonina, tako imenovanega hormona sreče E ← nlat. serotoninum iz (↑)sêrum + tvor. od (↑)tónus
spazmolítik -a m (í) farm.
snov, ki sprosti gladke mišične celice in tako zmanjša ali prepreči krče: Bolnikom svetujemo žolčno dieto, spazmolitike ob pojavu bolečin in čimprejšnji pregled pri kirurgu E ← nlat. spasmolyticum iz (↑)spázem + tvor. od gr. lýsis 'sprostitev'
steroíd -a m (ȋ) kem.
organska spojina z značilnimi štirimi obroči ogljika ali snov z biološko aktivnostjo te spojine: prepovedani steroid; jemanje steroidov; Že desetletnim športnikom so trenerji dajali steroide, za katere so otrokom govorili, da so vitaminske tablete E ← nlat. steroidum iz sterín iz (↑)steról
tésterSSKJ -ja m (ẹ́)
1. vzorec kozmetičnega izdelka, namenjen preizkušanju: Svetujem vam, da si priskrbite testerje in ugotovite, katera krema vam ustreza
2. pripomoček za testiranje: Šele natančne analize lahko pokažejo, katera snov je obarvala tester E ← agl. tester iz (↑)tést
trávaSSKJ -e ž (á) pog.
1. vrsta konoplje, ki vsebuje opojno snov, Cannabis sativa forma indica; indijska konopljaSSKJ, gandža (1), kanabis (1): Origano so vam z vrta pokradli mulci, ker so mislili, da je trava
2. mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje; marihuanaSSKJ, gandža (2), kanabis (2): Mati je vedela, da kadi travo in da si je našel problematično družbo E = stcslov. trava, hrv., srb. tráva, rus. travá, češ. tráva < pslov. *trava
ubeséden -a -o prid. (ẹ̑)
ki je izražen z besedami: ubesedene misli; V romanu kompozicija postaja proti koncu manj pregledna, ubesedena snov pa se začenja ponavljati E (↑)ubeséditi
vsádek -dka m (ȃ)
umetna snov ali tkivo istega organizma, ki se vnese v telo: odstraniti vsadek; polžev vsadek elektronska naprava, ki zvok iz okolice pretvarja v električne impulze in tako gluhim in naglušnim pomaga slišati; silikonski vsadek; zobni vsadek vsadek, ki nadomesti manjkajoči zob; Po nekaj dneh sem se počutil, kot da je vsadek sam v veliki meri del mojega telesa, mene samega E (↑)vsadíti
zavirálecSSKJ -lca m (ȃ) farm.
1. snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; antagonist, blokator: Zaviralci histaminskih receptorjev H 2 znižajo bazalno izločanje kisline v želodcu za 12 ur, kar pomeni daljši učinek in so zato priporočljivi predvsem pri nočnem refluksu
2. snov, ki zavira ali preprečuje kak biokemični proces: V svetu že raziskujejo možnost zdravljenja malignomov z zaviralci encima telomeraze, ki je obetajoč nov način terapije tudi zaradi pričakovanih manjših stranskih učinkov E (↑)zavírati1
žívčniSSKJ -a -o prid. (ȋ) žívčni prenašálec -ega -lca [in prenašau̯ca] m (ȋ, ȃ)
kemična snov, ki prenaša impulze med živčnimi celicami ali med živčnimi in mišičnimi celicami; nevrotransmiter, nevrotransmitor: Delovanje možganov je odvisno tudi od številnih živčnih prenašalcev, denimo serotonina, dopamina, noradrenalina, acetilholina, histamina in drugih
žvečílka -e ž (ȋ) pog.
oslajena raztegljiva snov za žvečenje; žvečilni gumiSSKJ, žvečilni: žvečiti žvečilke; nikotinska žvečilka žvečilka z zelo majhno vsebnostjo nikotina kot nadomestek za cigarete pri odvajanju od kajenja; Živilski obrat letno proizvede okoli 5000 ton bonbonov in žvečilk različnih oblik, barv in okusov E univerbizirano iz žvečílna gúma
žvečílni -ega m (ȋ) pog.
oslajena raztegljiva snov za žvečenje; žvečilni gumiSSKJ, žvečilka: zavitek žvečilnih; Žvečilni brez sladkorja so namenjeni odraščajoči mladini in odraslim, niso pa namenjeni otrokom, ki jim ne ugaja pekoč okus E skrajšano iz žvečílni gúmi