števílen -lna -o prid., števílnejši (ȋ) 1. mn. ki izraža veliko število oseb, stvari kake celote: poleg številnih domačih razstavljavcev so na sejmu sodelovali tudi tuji;
med članki so bili najštevilnejši tisti o zdravilnih rastlinah;
po vojni so bile obnovljene številne vasi na Dolenjskem;
številna mesta v knjigi so nerazumljiva // ki izraža veliko število oseb, stvari sploh: naredil je številne poskuse; njegove številne razprave; okrasiti stanovanje s številnimi slikami 2. ki dosega visoko stopnjo glede na število enot; velik: prvi razred je letos številen;
tako številne družine so zdaj redke;
imeti številno knjižnico / biti zadovoljen s številno udeležbo; sam.: številni mislijo drugače; s številnimi se je posvetoval, pa se še vedno ni mogel odločiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
števílen -lna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) narediti ~e poskuse; Ta družina je zelo ~aštevílni -ega m, člov. (ȋ) posvetovati se s ~imištevílnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
števílen -lna -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024
števȋlen – glej štẹ́ti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
štẹvíłən, -łna, adj. 1) Zahlen-, Cig. (T.); štẹvȋłnọ razmerje, das Zahlenverhältnis, Cel. (Ar.); — numerisch, Cig. (T.); — 2) zahlreich, V.-Cig., Jan., M., nk.; — 3) = prešteven, zählbar, Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
številen pridevnik
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.