biometríjaSSKJ -e [bijometrija] ž (ȋ) tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrika: Biometrija preverja identiteto na tistih delih telesa, ki niso enaki niti pri dveh ljudeh, denimo prstnih blazinicah, roženici in dlani E po zgledu agl. biometrics, nem. Biometrie iz ↑bío… + tvor. od (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bíométrika -e [bijometrika] ž (ȋ-ẹ́) tehnologija zbiranja in obdelave podatkov o posameznikovih merljivih telesnih in vedenjskih lastnostih, po katerih ga je mogoče preveriti in prepoznati; biometrija: Biometrika bo povečala varnost pri uporabi bančnih avtomatov, pametnih kartic in osebnih računalnikov E ← agl. biometrics iz ↑bío… + (↑)métrika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bíotehnologíja -e [bijotehnologija] ž (ȋ-ȋ) tehnologija pridobivanja česa z uporabo živih organizmov ali različnih bioloških procesov: katedra za biotehnologijo; laboratorij za biotehnologijo; Razmere v razvitem svetu kažejo, da ima biotehnologija dobre možnosti razvoja, saj zlasti medicina potrebuje čedalje več tkiv, zdravil in diagnostičnih izdelkov E ↑bíotehnológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čípni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s čipom; čip: čipni zapis; čipna tehnologija E ↑čípčípna kártica -e -e ž (ȋ, ȃ)
plastična kartica, na kateri so podatki shranjeni v čipu; čip kartica: telefonska čipna kartica; čipna kartica zdravstvenega zavarovanja; V povprečju je čipna kartica precej dražja od navadne, odstotek pa je odvisen od vrste čipa ter pogodbe med banko in dobaviteljem kartic
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čístSSKJ -a -o prid. (ȋ) 1. ki v manjši meri onesnažuje, uničuje okolje: čista industrija; čista tehnologija; Promovirali bodo naložbe v energetsko učinkovite tehnologije skupaj s sončno in vetrno energijo ter čistimi postopki pridobivanja energije v termo- in jedrskih elektrarnah 2. ekspr. ki je zakonito pridobljen: Njegov denar je čist E = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. *sk'hei̯d- 'čistiti tekočino, cediti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dèskanje -a s (ə̏) 1. šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; jadranje na deski, surfanje (1), windsurfing: Jezero je dolgo 40 kilometrov, okoli njega pa rastejo turistični bungalovi, ob katerih ponujajo ribarjenje, deskanje in vožnjo s čolni
// šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra; surfanje (1//): deskanje na valovih; Pogrešam deskanje, saj je čudovit občutek drseti po valovih s kakšnimi 80 kilometri na uro 2. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordanje, snowboard (2), snowboarding: deskanje na snegu; Deskanje postaja vedno bolj priljubljen zimski šport, poln adrenalina, energije in akcije 3. pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskanje, surfanje (2): spletno deskanje; Visoka tehnologija deskanja, videoiger in mobitelefonije večine državljanov na razvitem severu ne osvobaja, temveč jim samo malce hitreje prazni žepe, državi pa omogoča še temeljitejši nadzor nad njimi E (↑)dèskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
digitálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) 1. ki podaja podatke in informacije v zaporedju številk 0 in 1: digitalni zapis; digitalna oblika; Prej je bil zapis analogni, zdaj je digitalni 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: digitalna tehnologija; Digitalna projekcija zagotavlja popolno kopijo za vsako predstavo v vsej življenjski dobi filma in za vsak narejen duplikat E ← agl. digital iz digit 'števka' ← lat. digitus 'prst, kazalec'digitálna fotografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
1. fotografija, narejena na osnovi digitalnih podatkov: album digitalnih fotografij; prenos digitalnih fotografij s spominskih kartic na zapisljive nosilce CD-R; Je digitalna fotografija, posneta z najboljšim fotoaparatom, res boljša od analogne?
2. ed. tehnologija za fotografiranje na digitalni nosilec podatkov: področje digitalne fotografije; predavateljica digitalne fotografije; Je eden od pionirjev digitalne fotografije in prvi fotograf, ki je v celoti digitaliziral svoj atelje
digitálna kámera -e -e ž (ȃ, ȃ)
videokamera, v kateri se slika pretvarja v digitalno obliko: digitalna kamera z visoko ločljivostjo; leča digitalne kamere; Digitalne kamere in sodobne komunikacijske rešitve omogočajo pošiljanje fotografij in videoposnetkov po vsem svetu takoj po njihovem nastanku
digitálni fótoaparát -ega -a m (ȃ, ọ̑-ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotografski aparat, digitalnik: zmogljiv digitalni fotoaparat; model digitalnega fotoaparata; Vse razstavljene fotografije so posnete z digitalnim fotoaparatom
digitálni fotográfski aparát -ega -ega -a m (ȃ, ȃ, ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotoaparat, digitalnik: znati uporabljati digitalni fotografski aparat; Digitalni fotografski aparati so najnovejša modna muha, a hkrati tudi nadvse uporabne naprave, če nameravamo snemati slike za poznejšo računalniško rabo in obdelavo
digitálni podpís -ega -a m (ȃ, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; elektronski podpis, e-podpis: preverjanje digitalnega podpisa; podaljšanje veljavnosti digitalnega podpisa; Ministri Evropske skupnosti so uradno odobrili zakon, ki izenačuje digitalni podpis z lastnoročnim podpisom
digitálni zapís -ega -a m (ȃ, ȋ)
pretvorba različnih signalov v kodo s pomočjo računalniških orodij: V vseh vmesnih fazah se filmski zapis, tako slikovni kot tonski, danes obdeluje v digitalnem zapisu z računalniškimi orodji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dinámičen -čna -o prid. (á) - 1. poln sile in raznovrstnih sprememb; razgiban, živahen: dinamičen človek; pesnik je bil po temperamentu bolj statičen kot dinamičen / pouk mora biti dinamičen; dinamična predstava; dinamična razprava med dramatikom in režiserjem; publ. dinamična pesem
// ki se hitro spreminja pod vplivom razvojnih sil: nova tehnologija je sprožila dinamičen razvoj kmetijstva; dinamičen razvoj letalstva v zadnjih letih / dinamično pojmovanje dogajanja v svetu ki se prilagaja spremembam - 2. nanašajoč se na dinamika 2-3: dinamične, optične in elektromagnetne priprave / dinamični in ritmični elementi; dinamične vaje
♦ fiz. dinamični pritisk pritisk, ki ga izvaja gibajoča se tekočina ali plin; meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; lingv. dinamični naglas; muz. dinamična označba označba za jakost izvajanja; strojn. dinamična obremenitev obremenitev, ki se s časom spreminja
dinámično prisl.: dinamično gledati na gospodarstvo; kipar je želel s svetlobno igro figuro dinamično poudariti; partituro bi bilo treba dinamično predelati glede na dinamiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dòizobraževánje -a s (ȍ-ȃ) dodatno izobraževanje: Šole, ki izobražujejo učitelje, bi morale poskrbeti za dovolj obsežno in kakovostno doizobraževanje učiteljev novih in v veliki meri prenovljenih predmetov, kot so naravoslovje ter tehnika in tehnologija E ↑dòizobraževáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih 2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrónelektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
fíksniSSKJ -a -o prid. (ȋ) fíksna telefoníja -e -e ž (ȋ, ȋ)
tehnologija, pri kateri se zvok prenaša po žičnem telekomunikacijskem omrežju in pri kateri oba uporabnika uporabljata omrežno priključno točko na fiksni lokaciji: naročnik fiksne telefonije; operater fiksne telefonije; ponudnik fiksne telefonije; Število uporabnikov fiksne telefonije še naprej upada
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
genétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) genétska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genska revolucija: Enaindvajseto stoletje bo gotovo minilo v znamenju genetike. Dobrih 50 let po odkritju zgradbe DNK smo sicer šele na začetku genetske revolucije, toda obeti so zelo dobri
genétski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genetskega inženiringa; Med predavanjem je zatrdil, da se ne zavzema za genetski inženiring pri človeku niti ne misli dobro o njem
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): tehnike genetskega inženiringa; Raziskovalcem je pred kratkim uspelo z genetskim inženiringom sintetizirati mišji kostni mozeg, ki ne zavrača transplantata svinjskega tkiva
genétsko prisl. (ẹ̑)
gensko: genetsko spremenjena hrana; Teoretično bi bilo mogoče izvorne celice tudi genetsko spremeniti
genétsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; gensko spremenjeni organizem, GSO: vsebovati genetsko spremenjene organizme; Pri proizvodnji hrane se genetsko spremenjenim organizmom ne bomo mogli izogniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
génskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) génska bánka -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
sistematično urejena zbirka gensko značilnih organizmov ali njihovih delov, hranjena v ustreznih ustanovah v ustreznih razmerah, ki je namenjena ohranjanju vrst, genskega materiala: nacionalna genska banka; rastlinska genska banka; Odvzem vzorcev biološkega materiala iz narave za genske banke ne sme ogrožati obstoja ekosistemov ali populacij vrst v njihovih habitatih
génska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genetska revolucija: V naravoslovnem muzeju je na ogled razstava z naslovom Genska revolucija, ki ponuja vpogled v človekovo DNK
génska tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genski inženiring (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genske tehnologije; Gensko spremenjeni organizmi že lep čas burijo duhove zagovornikov in nasprotnikov genske tehnologije
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genski inženiring (2), gensko inženirstvo (2): uporaba genske tehnologije; V prihodnosti naj bi z gensko tehnologijo preprečevali podhranjenost in bolezni
génski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): nasprotovati genskemu inženiringu; Transgenski pridelki in človeški genski inženiring v ljudeh zbujajo več nelagodja kot računalniki in internet
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): Biološka zdravila so samo tista, ki so bila z genskim inženiringom pridobljena iz biološkega materiala
génsko inženírstvo -ega -a s (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), genski inženiring (1): Strokovnjaki pravijo, da se z genskim inženirstvom lahko pridobivajo izboljšani in učinkovitejši organizmi, ki jih uporabljajo v farmacevtski, prehrambeni in kemijski industriji in v kmetijstvu
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), genski inženiring (2): zloraba genskega inženirstva; Več nezaupanja vzbuja najnovejša tehnika žlahtnjenja, gensko inženirstvo, s prenašanjem posameznih, posebej izbranih genov s točno znanimi lastnostmi
génsko prisl. (ẹ̑)
gensko spremenjena hrana; gensko spremenjena živila; Debelost pri otrocih je gensko pogojena
génsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; genetsko spremenjeni organizem, GSO: problematika gensko spremenjenih organizmov; gojenje gensko spremenjenih organizmov; Nevladne organizacije so pozvale vlado in parlament k omejitvi uporabe gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
industríjski -a -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na industrijo:
- a) industrijski izdelki / pospeševati industrijski razvoj; industrijska koncentracija; industrijska dejavnost, panoga, proizvodnja / industrijski kraji; industrijsko-agrarne države; veliko industrijsko mesto; industrijsko podjetje / industrijska kemija, tehnologija; industrijska politika; industrijska špijonaža
- b) industrijski delavci; industrijski proletariat / industrijske odplake odplake iz tovarn in drugih industrijskih obratov
// industrijski tir tir, ki povezuje industrijske objekte s tiri za splošni promet; industrijske norme za posamezno državo obvezni enotni predpisi za mere, kakovost izdelkov; standardi; nemške industrijske norme
// namenjen za predelovanje v industriji: industrijski les; gojiti industrijske rastline / industrijski krompir krompir, ki vsebuje veliko škroba
- 2. ki se izdeluje pretežno s stroji in v večjih količinah: ročne in industrijske pletenine / industrijska hrana; v šolah so uvedli industrijsko malico; industrijsko vino umetno vino
// industrijsko izdelovanje, predelovanje
♦ arhit. (industrijsko) oblikovanje dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; ekon. industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; tretja industrijska revolucija hitra kvalitativna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; gastr. industrijska juha juha iz mesnega koncentrata, posušene zelenjave, začimb; jur. industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; ped. industrijska pedagogika pedagogika, ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; psih. industrijska psihologija psihologija, ki proučuje psihološko problematiko v industriji; soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; industrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 600 do 1.500 dolarjev na prebivalca; šol. industrijska šola šola za usposabljanje kvalificiranih delavcev v industriji
industríjsko prisl.: industrijsko izdelovati; industrijsko močna država; industrijsko gašeno apno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
ínfotehnologíja -e ž (ȋ-ȋ) informacijska tehnologija: Poskušamo predstaviti nove prijeme izobraževanja z infotehnologijo E ↑ínfo… + (↑)tehnologíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
inkjet1 -a cit. [íngdžet] m (ȋ) tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z brizganjem; brizgalnik, brizgalni tiskalnik: Z inkjetom je natisnil fotografije z izleta E ← agl. inkjet iz ink 'črnilo' + jet 'brizgati'inkjet2 -- v prid. rabi
brizgalni: inkjet tehnologija in tehnologija inkjet; Inkjet tiskalnike odlikuje visoka kakovost izpisa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
jezikôvniSSKJ -a -o prid. (ō) jezikôvna kultúra -e -e ž (ō, ȗ)
poznavanje in raba jezika ter obnašanje v jeziku in do jezika: slovenska jezikovna kultura; jezikovna kultura v medijih; V humanistiki je predstavitev rezultata v veliki meri odvisna od jezikovne kulture posameznega raziskovalca, od njegove pismenosti
jezikôvna polítika -e -e ž (ō, í)
urejanje jezikovnih razmer in odločanje o njih na nacionalni ravni: dejavna jezikovna politika; nacionalni program za jezikovno politiko; Jezikovna politika je tisto področje javnega življenja, na katerem se širša jezikovna skupnost dogovarja o tem, kako bo ravnala s svojim jezikom
jezikôvne tehnologíje -ih -gíj ž mn. (ō, ȋ)
tehnologije, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki jezikovnega inženiringa: Podjetje je vložilo tožbo, saj je strokovnjak za jezikovne tehnologije nezakonito prekinil delovno razmerje pri njih in se lotil razvoja spletnega konkurenta
jezikôvni imperialízem -ega -zma m (ō, ī)
jezikovna nadvlada ali jezikovno obvladovanje družbe: Anglo-ameriški jezikovni imperializem je dosegel raven, ko nekateri Slovenci nagovarjajo celo Slovence kar v angleščini
jezikôvni kórpus -ega -a m (ō, ọ̑)
zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki; besedilni korpus: oblikoslovno označen jezikovni korpus; Če so temelji – pri prevajalskem delu so to jezikovni korpusi – trdni, lahko na njih gradiš nove in nove različice ter dodajaš nove prevajalske pare
jezikôvno načrtovánje -ega -a s (ō, ȃ)
potrjevanje in utrjevanje položaja jezika z dodatnimi zakonskimi členi in ustaljevanje jezika s posodobljenimi priročniki: področje jezikovnega načrtovanja; Jezikovno načrtovanje je navsezadnje tudi institucionalizacija jezika
jezikôvno oródje -ega -a s (ō, ọ̑)
kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: Jezikovna orodja, predvsem angleški slovar in tezaver ter dvojezični španski, nemški, francoski in italijanski slovarji, so vsekakor uporabna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kábelskiSSKJ -a -o prid. (á) kábelska televizíja -e -e ž (á, ȋ)
sistem prenosa televizijskih programov po kabelskem omrežju: operaterji kabelske televizije; koncesija za kabelsko televizijo; Ko ljudje seštejejo posamezne stroške za telefon, internet in kabelsko televizijo, ugotovijo, da je klasični kabel že dražji in ponuja manj od drugih
kábelski ínternét -ega -a m (á, ȋ-ẹ̑)
tehnologija, ki za prenašanje podatkov z interneta uporablja kabelsko televizijsko omrežje: dostop do kabelskega interneta; Edina alternativa pri ponudbi širokopasovnega interneta je kabelski internet, ki je na voljo le naročnikom kabelske televizije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kártični -a -o prid. (ȃ) 1. ki je v zvezi s ploščatim, pravokotnim kosom plastike, ki vsebuje navadno strojno berljive osebne podatke: kartična tehnologija; kartično poslovanje; Potencialni slovenski uporabniki plačilnih kartic lahko izbirajo med lepim številom kartičnih sistemov in še večjim številom izdajateljev kartic 2. teh. ki je v zvezi z napravo ali delom naprave, s katero se razširi ali doda namembnost elektronski napravi: Modem je seveda energijsko zelo varčen, saj ne vpliva drastično na avtonomijo računalnika, kakor se to dogaja pri rabi kartičnih modemov E ↑kártica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
konfékcija -e ž (ẹ́) - 1. serijsko, navadno industrijsko izdelana oblačila: ta trgovina ima tudi konfekcijo; vedno kupuje konfekcijo; usnjena in tekstilna konfekcija / izdelovati konfekcijo / ekspr. obleči konfekcijo konfekcijsko obleko
// damska, moška konfekcija; posteljna konfekcija posteljno perilo; konfekcija po meri
♦ obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti; težka konfekcija oblačila iz debelejšega blaga, zlasti plašči
// pog. tako izdelani izdelki sploh: stavbno pohištvo je naročil pri mizarju, ni maral konfekcije - 2. serijsko, navadno industrijsko izdelovanje oblačil: konfekcija je vse bolj ogrožala obstoj krojačev / tehnologija pletenja in konfekcije
- 3. pog. podjetje za izdelovanje takih oblačil: nastala je vrsta novih konfekcij / lepo aranžirane izložbe konfekcije konfekcijskih trgovin
- 4. slabš. neizvirno, shematično literarno ali umetniško delo: ta roman je daleč od sodobne literarne konfekcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
maslárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem masla: razvoj, tehnologija maslarstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
meháničen -čna -o prid. (á) - 1. ki poteka brez sodelovanja volje, zavesti: kmalu se je delu tako privadil, da so postali njegovi gibi čisto mehanični; mehanično ponavljanje
// ki ne temelji na vsebini: mehanično prenašanje zakonov biologije na področje umetnosti / samostalnikom, ki poimenujejo stvari, določamo spol po mehaničnem načelu po končnici; mehanično razumevanje partijskih navodil je škodljivo in nemarksistično - 2. povzročen, nastal s pritiskom, gibanjem: mehanični dražljaji / mehanično čiščenje obleke z drgnjenjem, krtačenjem, praskanjem
// mehanične poškodbe poškodbe zaradi udarca, vboda, padca; mehanična zaščita zaščita pred udarci, vbodi, padci - 3. teh. ki deluje samo ob uporabi sile mišic ali stroja: dleto, klešče, nož in druge mehanične priprave / mehanični globinomer
// ki deluje na osnovi prenašanja gibalne, zaviralne sile z vzvodi, drogovi, vzmetmi: mehanične priprave / mehanični brzinomer; mehanična lopata priprava z žico, ki jo v eno smer vleče elektromotor, za premeščanje, spravljanje sipkega materiala na kup; mehanična roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka; mehanične statve strojne statve; mehanična stiskalnica; mehanična tehnologija mehanska tehnologija; mehanična zavora - 4. v zvezi mehanični servis, mehanična delavnica servis, delavnica, v kateri se popravljajo ali izdelujejo stroji, tehnične priprave: poleg nove bencinske črpalke so odprli tudi mehanični servis; vajenec v mehanični delavnici
- 5. raba peša nanašajoč se na gibanje in mirovanje teles ter na sile, ki to povzročajo; mehanski: trdnost, prožnost in druge mehanične lastnosti
♦ filoz. mehanični materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga svet z zakoni mehanike; med. mehanična kontracepcija kontracepcija, pri kateri se uporabljajo sredstva, ki zadržujejo spermije; muz. mehanični instrument instrument, pri katerem nadomešča izvajalca poseben mehanizem; ped. mehanično učenje učenje brez razumevanja snovi; učenje, pri katerem se snov tako obvlada, da se lahko odgovarja brez razmišljanja, sklepanja
mehánično prisl.: mehanično odgovarjati, ponavljati; roke so mehanično opravljale svoje delo, misli pa so hodile svoja pota; živali so pobili mehanično ali električno; mehanično trdna snov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
mehánski -a -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na gibanje in mirovanje teles ter na sile, ki to povzročajo: trenje, trki in drugi mehanski pojavi / mehanske lastnosti; mehanska trdnost stekla / mehanski filter
- 2. povzročen, nastal s pritiskom, gibanjem: mehanski dražljaji / mehansko čiščenje obleke z drgnjenjem, krtačenjem, praskanjem
// mehanske poškodbe poškodbe zaradi udarca, vboda, padca - 3. teh. ki deluje na osnovi prenašanja gibalne, zaviralne sile z vzvodi, drogovi, vzmetmi: mehanski dvigalnik; mehanska stiskalnica / mehanska regulacija / mehanska roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka
- 4. redko ki poteka brez sodelovanja volje, zavesti; mehaničen: mehansko reševanje nalog
♦ filoz. mehanski materializem mehanični materializem; fiz. mehanski ekvivalent toplote v joulih izraženo delo, ki ustreza eni kilokaloriji; mehanski izkoristek razmerje med močjo, ki jo stroj oddaja, in močjo, ki se stroju dovaja; mehanska energija energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege ali gibanja; teh. mehanska obdelava obdelava, s katero se materialu spreminja oblika; mehanska tehnologija tehnologija, ki obravnava spreminjanje oblike materiala
mehánsko prisl.: material najprej kemično, nato pa še mehansko obdelajo; ti pojavi se ne dajo razložiti mehansko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
nánotehnologíja -e ž (ȃ-ȋ) tehnologija, ki se ukvarja z raziskovanjem, ustvarjanjem miniaturnih predmetov v razsežnostih milijardink metra: razvoj nanotehnologije; industrijska uporaba nanotehnologije; Nanotehnologija pomeni revolucijo pri odkrivanju in zdravljenju bolezni ter je nedvomno znanost za tretje tisočletje E ← agl. nanotechnology iz (↑)náno… + (↑)tehnologíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
okóljeSSKJ -a s (ọ̑) celoten sistem, znotraj katerega deluje uporabnik, računalnik, računalniški program: delovno okolje; razvojno okolje; Ločljivost in način prikaza računalniške slike sta nadvse neprijazna do besedil, prav tako za to ni primerno osnovno grafično okolje operacijskega sistema E (↑)okóliokólju prijázen -- -zna -- -o prid. (ọ̑, á ā á)
ki deluje, je izdelan tako, da v manjši meri onesnažuje, uničuje okolje: okolju prijazen avtomobil; okolju prijazen turizem; okolju prijazna tehnologija; Embalaža je iz okolju prijaznih materialov in se z recikliranjem znova uporabi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
pámetniSSKJ -a -o prid. (á) ki deluje z umetno inteligenco: pametni pralni stroj; Nekateri napovedujejo celo, da bomo pametne naprave upravljali kar z našimi mislimi E (↑)pámetpámetna híša -e -e ž (á, í)
hiša z računalnikom, ki centralno vodi in usklajuje določene sisteme in opravila z namenom zmanjšati uporabo energije: Pri opremi bodo upoštevali najnovejša dognanja s področja varčne rabe energije, hiše bodo imele tudi možnost nadgradnje s tehnologijo pametne hiše
pámetna kártica -e -e ž (á, ȃ)
plastična kartica z vdelanim čipom za hranjenje informacij: čitalnik pametne kartice; tehnologija pametne kartice; uporaba pametne kartice; Zaenkrat še ne uporabljamo pametnih kartic za podpisovanje vsake transakcije, vendar pa že razmišljamo, kako bomo sistem dogradili v prihodnosti
pámetna tábla -e -e ž (á, ȃ)
elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; interaktivna tabla: Šola ima zdaj povsem novo telovadnico s fitnesom, prenovljen gledališki amfiteater, knjižnico, učilnice so opremljene s pametnimi tablami in drugo multimedijsko opremo
pámetni telefón -ega -a m (á, ọ̑)
elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; komunikator (1): Podjetja, ki bi šla v prestrukturiranje, bi svojim zaposlenim lahko kupovala pametne telefone namesto prenosnih računalnikov, saj za pošiljanje elektronske pošte zadostujejo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
plázemskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na plazmo; plazma2 plazemski televizor; plazemski zaslon; Plazemska tehnologija je napredovala in dandanes je življenjska doba plazemskih zaslonov od 40 do 60 tisoč ur E ↑plázma1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
predênje in prédenje -a s (é; ẹ́) glagolnik od presti: strojno predenje;
predenje bombažne preje;
predenje na kolovratu;
tehnologija predenja / ličinka v stadiju predenja / mačje predenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
prijázenSSKJ -zna -o prid. (á ā á) 1. ki čemu ne škoduje: Propagira in spodbuja se energetsko varčna in ekološko prijazna tehnologija 2. ki deluje ugodno, nemoteče: Odličen bazen, urejeno okolje, prijazen hotel in gostoljubnost so pripomogli k polnemu zadovoljstvu 3. ki je lahko obvladljiv: prijazen sistem obveščanja; Temeljni namen vodnika po informacijskih virih je zagotoviti praktičen in uporabnikom prijazen pregled informacijskih virov o pravnem in gospodarskem sistemu E = hrv., srb. prȉjāzan < pslov. *prijaznъ iz (↑)príjati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
procésorski -a -o prid. (ẹ̑) ki se nanaša na procesor ali procesiranje: procesorska tehnologija; procesorska zmogljivost; procesorsko vodilo vodilo znotraj procesorja, po katerem se prenašajo podatki med posameznimi enotami; Razširjenost širokopasovnih internetnih povezav in vse večja procesorska moč osebnih računalnikov nam prvič omogočata konkretnejši vpogled v prihodnost medčloveške komunikacije E (↑)procésor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
razvíti -víjem dov. (í) - 1. narediti, da kaj preneha biti
- a) zavito: razviti knjigo, paket; razviti v papir zavit kruh
- b) navito: razvil je dva metra žice s koluta; sukanec se je razvil
- c) zvito: razviti lepak, trak; otroci so razvili zastavice in mahali z njimi / razviti jadra / razviti prejo
- 2. spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razviti gospodarstvo, znanost; to vrsto slikarstva so visoko razvili; jezik se je v zadnjem stoletju zelo razvil; gospodarsko, kulturno se razviti / umetnik je razvil svoj stil / razviti osebnost; razvila je vse svoje sposobnosti / model, stroj so še razvili izpopolnili
// razviti moderen tehnološki postopek
// narediti, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razviti društveno dejavnost; razvili so močno propagando - 3. povezano pojasniti, prikazati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: v knjigi je svoje misli, teze logično razvil; na kongresu so razvili svoj program
- 4. z rastjo doseči nastanek česa: solata razvije cvet, seme; ta rastlina razvije močne korenine
- 5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelati s kemikalijami in tako posnetek narediti viden: razviti film, rentgenske plošče; vseh slik še ni razvil
● publ. ta avtomobil razvije veliko hitrost doseže; društvo je tedaj tudi razvilo prapor dobilo, prevzelo; ekspr. ladja je pravkar razvila jadra odplula; na novo odkritem otoku so razvili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so izobesili, namestili svojo zastavo
♦ mat. razviti funkcijo v vrsto zapisati funkcijo v obliki vrste; šah. razviti figure postaviti jih z osnovnih polj na polja proti središču šahovnice
razvíti se - 1. postopno se spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: pri sesalcih so se možgani zelo razvili; nekateri organi se bolj razvijejo kot drugi / naselje se je razvilo v močno trgovsko mesto
// preiti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: bolezen se je hitro razvila / prijateljski odnosi med državama so se razvili in okrepili - 2. postati večji, močnejši, zrelejši: dekleti sta se lepo razvili; v tem letu se je precej razvil
// dobiti dokončno podobo: hitro, zgodaj se je razvila / fant se je razvil v moža / čas, v katerem se rastlina, žival razvije / ob skrbni negi se je mladič le razvil zrastel, dorastel - 3. s prislovnim določilom začeti obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja: na poškodovanem mestu se je razvilo novo tkivo; na površini sira se razvije prevleka / dvojčka se lahko razvijeta iz enega jajčeca; iz bube se razvije metulj / ta mesta so se razvila v srednjem veku / slovanski jeziki so se razvili iz istega jezika / iz njega se bo razvil dober igralec, športnik / publ. ob eksploziji se razvije visoka temperatura se sprosti, nastane
- 4. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: razvila se je zelo živahna razprava; pogovor se ni mogel prav razviti / zabava se je razvila v bučno razgrajanje
- 5. voj. prerazporediti se iz strnjene skupine v razpotegnjeno, navadno po širini: četa se je razvila po obronku gozda; razviti se v dolgo kolono / razviti se v strelce
● ni mogel verjeti, da so se stvari tako razvile da se je zgodilo tako, kot se je
razvít -a -o: razviti diapozitivi; takrat jezik še ni bil dovolj razvit; zavoj je ostal razvit na mizi; gospodarsko, industrijsko, kulturno razvite države; tehnično visoko razvita družba; spolno razvita samica; razvita tehnologija; bila je zelo razvita; nižje razvita bitja; pravilno razvito zobovje; telesno, umsko razvit
♦ ekon. razvita država država z visokim narodnim dohodkom; mat. razvita oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem je odvisna spremenljivka sama na eni strani enačbe; sam.: prepad med razvitimi in nerazvitimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sénzorski -a -o prid. (ẹ̑) fiz. ki se nanaša na senzor: senzorski sistem; senzorska tehnologija; Senzorske tipke omogočajo enostavno uporabo zvočnikov, saj je za nastavitev ustrezne glasnosti dovolj le rahel dotik nanje E (↑)sénzor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
tehnologíja -e ž (ȋ) - 1. veda o pridobivanju surovin, obdelavi, predelavi materiala v izdelke: tehnologija obravnava snovi, postopke, delovna sredstva; fakulteta za tehnologijo / kemijska, tekstilna tehnologija; tehnologija lesa, papirja; inženir tehnologije / tehnologija materiala, obdelave / predavati tehnologijo
- 2. skupek postopkov takega pridobivanja, obdelave, predelave od začetka do končnega stanja: izboljšati, spremeniti tehnologijo; uporaba kemije, računalnikov v tehnologiji; sodobna, vrhunska tehnologija / kemijska, živilska tehnologija; umazana tehnologija ki povzroča, da je okolje onesnaženo; zaprta tehnologija pri kateri poteka tehnološki proces v zaprtem krogu brez izločanja škodljivih snovi v okolje; tehnologija barvanja, struženja
// skupek postopkov kakega dela, dejavnosti sploh od začetka do končnega stanja: informacijska, izobraževalna tehnologija; tehnologija transporta
// publ. ta skupek postopkov glede na znanje, izkušnje, pravico uporabe: kupiti, uvoziti tehnologijo; transfer tehnologije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
telemátika -e ž (á) tehnologija, ki temelji na daljinskem prenosu podatkov: Ko v avtomobil začnejo prihajati stvari, kot so sistemi telematike, ko vozilo določene funkcije opravlja samostojno, se prvič pojavi realna možnost za oblikovanje notranjosti na povsem drugačen način E ← agl. telematics iz (↑)tele… + (↑)(avto)mátika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
terminátor1 -ja m (ȃ) 1. člov. ekspr. zelo močen človek: Američanov ne moti, da je jemal steroide in da ima včasih čuden smisel za humor, marsikdo pa se boji, da se igralec v resnici vidi kot voditelj vojske terminatorjev 2. teh. žarg. priprava za zaščito konca električnega kabla; kabelski končnikSSKJ: Potrebujemo dva zaključna člena, t. i. terminatorja, ki kabel na vsaki strani zaključita E ← agl. terminator iz terminate 'dokončati'; prvi pomen po filmskem liku Terminatorterminátor2 -- v prid. rabi v zvezi terminator tehnologija
tehnologija, s pomočjo katere se z gensko spremembo doseže samouničenje semena rastlin in s tem onemogoči hranjenje semena za naslednjo setev: Nevladne organizacije in tudi nekatere države zahtevajo globalno prepoved terminator tehnologije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
transgenétski -a -o prid. (ẹ̑) ki ima dodan ali spremenjen gen; transgeni, transgenski: Država je prepovedala uvoz transgenetskih pridelkov E ← agl. transgenetic iz (↑)trans… + (↑)genétskitransgenétska tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
tehnologija, ki se uporablja pri posegih v gensko zasnovo živih bitij; transgena tehnologija, transgenska tehnologija: Transgenetska tehnologija se uporablja pri presajanju določenega gena ali genov z enega živega organizma na drugega
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
transgéni -a -o prid. (ẹ̑) ki ima dodan ali spremenjen gen; transgenetski, transgenski: transgena koruza; transgena rastlina; Svetovno proizvodnjo transgene hrane obvladuje le peščica multinacionalk E ← nem. transgen iz (↑)trans… + (↑)géntransgéna tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
tehnologija, ki se uporablja pri posegih v gensko zasnovo živih bitij; transgenetska tehnologija, transgenska tehnologija: Zgodba o sijajni prihodnosti transgene tehnologije se je zamajala do temeljev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
transgénski -a -o prid. (ẹ̑) ki ima dodan ali spremenjen gen; transgeni, transgenetski: transgenska miš; transgenska rastlina; Transgenski pridelki so postali del naše naravne pokrajine, na kmetijah živijo transgenske živali E ↑transgéntransgénska tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
tehnologija, ki se uporablja pri posegih v gensko zasnovo živih bitij; transgena tehnologija, transgenetska tehnologija: center za transgensko tehnologijo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
umázati umážem dov., umázala in umazála (á ȃ) - 1. narediti, povzročiti, da pridejo na kaj zelo drobni delci kake nepotrebne, nezaželene snovi: umazati obleko, posodo, tla; umazati čevlje z blatom; otrok se je umazal pri igri; umazati si roke
- 2. ekspr. vzeti komu ugled, osramotiti: umazati komu ime; umazal se je v sodelovanju z okupatorji
● ekspr. s tem si nočem umazati rok nočem storiti tega nečastnega, negativnega dejanja
// povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: umazati ljubezen, prijateljstvo; z neprimernimi pripombami je umazal razpoloženje / noče umazati svojih sanj
umázan -a -o - 1. deležnik od umazati: umazani čevlji; umazan otrok; umazana barva las neizrazita, nedoločljiva; pomiti umazano posodo; umazana voda; umazano stanovanje; umazan od apna, dima
- 2. onesnažen: dihati umazan zrak; umazane reke; boj proti umazanemu okolju / umazana tehnologija tehnologija, ki povzroča, da je okolje onesnaženo
- 3. ekspr. ki ima negativne lastnosti v etičnem, zlasti moralnem pogledu: on je umazan človek; umazan značaj / umazana misel; umazano življenje / vodili so ga umazani nameni; to so umazani posli / umazani prizori
● opravljati najbolj umazana dela dela, pri katerih se najbolj umaže; ekspr. prati umazano perilo obravnavati domače, osebne spore, nesoglasja vpričo drugih; star. pri plačilu je bil umazan skop, skopuški; prisl.: umazano govoriti, ravnati; umazano lisasta preproga / umazano bela srajca; umazano zelena voda / v povedni rabi na dvorišču je bilo umazano; sam.: nekaj umazanega je ležalo na tleh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
UMTS- [uemteès in uemtẹès] prvi del zloženk (ȅ) ki se nanaša na sistem mobilnih telekomunikacij, ki omogoča hitrejši in kakovostnejši prenos podatkov: UMTS-aparat in aparat UMTS; UMTS-tehnologija in tehnologija UMTS; UMTS-omrežje in omrežje UMTS E ↑UMTS
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vákuum -a m (ȃ) - 1. prostor z zelo znižanim tlakom: v posodi je vakuum; postopek poteka v vakuumu / doseči, vzdrževati vakuum / tehnologija visokega vakuuma
// brezzračni prostor: hitrost rakete v vakuumu / medplanetarni vakuum - 2. ekspr. prazen, neizpolnjen prostor: z njegovo smrtjo je nastal vakuum; občutil je vakuum okrog sebe praznino
// duhovni, etični, idejni vakuum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vídeokonferénčni -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki je v zvezi z videokonferenco: videokonferenčni sistem; videokonferenčne povezave; videokonferenčna tehnologija; Za skupinsko delo poleg zvoka in slike potrebujemo še dodatna videokonferenčna orodja E ↑vídeokonferénca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vrhúnski -a -o prid. (ȗ) - 1. za katerega je potrebna največja izurjenost, znanje na določenem področju: vrhunski šport; vrhunska medicina / vrhunska tehnologija
// ki ustreza najvišjim zahtevam na določenem področju: vrhunski plesalec, športnik, umetnik / vrhunska izurjenost; vrhunska smučarska oprema - 2. ki izraža, kaže zelo veliko izurjenost, znanje, sposobnost koga: vrhunski dosežki, uspehi; igralec je pokazal vrhunsko igro / vrhunski izdelki iz zlata; vrhunska dela v literaturi
// ekspr. zelo dober, zelo kvaliteten: gledali smo vrhunski nogomet; prireditev je bila vrhunska
♦ agr. vrhunsko vino (z geografskim poreklom) vino iz ene ali več sort grozdja z ozkega geografskega območja z izraženimi izbranimi sortnimi lastnostmi
// nav. ekspr. zelo visok, zelo velik: vrhunska kakovost / vrhunska obremenitev, storilnost - 3. publ. najvišji, vodilni: vrhunski funkcionarji organizacije / vrhunski sestanek sestanek voditeljev držav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zastarévati -am nedov. (ẹ́) postajati tak, da ni več v skladu- a) s splošnim okusom določenega časa: modne novosti hitro zastarevajo
- b) s tehničnimi, strokovnimi zahtevami, pridobitvami določenega časa: stroji zastarevajo zaradi tehničnega napredka; tehnologija hitro zastareva
- c) z razmerami, potrebami, normami določenega časa: ideje, nazori zastarevajo / novice hitro zastarevajo
zastarevajóč -a -e: zastarevajoče metode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
živílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na živilo: prodati živilske presežke / živilski izdelki; živilska industrija; živilska tehnologija / živilski trg / živilski tehnik
● živilska nakaznica zlasti v vojnem času dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi določeno količino živil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.