ábrahamovka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamka: Letos naj bi, že abrahamovka, nastopila tudi na olimpijskih igrah, če seveda na kvalifikacijah ne bo močnejše francoske mladenke E ↑ábrahamovec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
advêntniSSKJ -a -o in advéntniSSKJ -a -o prid. (ē; ẹ̑) advêntni vênček -ega -čka in advéntni -ega m (ē, é; ẹ̑)
venček, navadno iz smrečja, s štirimi svečami, kot simbol adventnega časa: izdelovati adventne venčke; Prvo svečko na adventnem venčku je že bilo treba prižgati, seveda če se držite tradicije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
alergolóški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na alergologijo: alergološki test; alergološka ambulanta; alergološke študije; Če z usmerjeno alergološko diagnostiko ne potrdimo alergije, otroka napotimo k ustreznemu specialistu E ↑alergologíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
anevrízma -e ž (ȋ) med. omejeno bolezensko izbočenje stene arterije, vene, srca: anevrizma v možganih; razpok aortne anevrizme; Če bolniku poči anevrizma trebušne aorte, ga moramo nemudoma operirati E ← nlat. aneurysma ← gr. aneúrysma 'razširitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
ántialergíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ) 1. ki ne povzroča alergijske reakcije; protialergijski (1): antialergijska posteljnina; antialergijsko sredstvo; Bambus je naraven material z antialergijskimi in antibakterijskimi lastnostmi, ki jih že izkoriščajo na primer pri posteljnem perilu 2. ki deluje proti alergiji; protialergijski (2): antialergijska zdravila; Če antihistaminiki ne pomagajo, lahko pri hujših težavah s srbenjem oči predpišejo antialergijske kapljice za oči E po zgledu agl. antiallergic iz (↑)anti... + (↑)alergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
ántikorupcíjski -a -o in ántikorúpcijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-ú) ki je proti korupciji; protikorupcijski: antikorupcijski urad; antikorupcijski zakon; antikorupcijska politika; Korupcija je največje zlo družbe in če bi pristali na to, da zmanjšujemo pritisk, antikorupcijski pritisk, potem bi seveda ravnali zelo slabo E (↑)anti... + (↑)korupcíjski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
ávkcijski -a -o in avkcíjski -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na avkcijo: avkcijska prodaja; avkcijsko trgovanje E (↑)ávkcijaávkcijska híša -e -e in avkcíjska -e ž (á, í; ȋ)
podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo dražb: Če zbiralec kupi arheološko najdbo pri avkcijski hiši ali trgovcu, zanjo gotovo dobi račun, s čimer lahko dokaže izvor tega predmeta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
ávtoimúnski -a -o prid. (ȃ-ȗ) ki se nanaša na odziv imunskega sistema na sestavine lastnega telesa: avtoimunska bolezen; avtoimunska reakcija; Čeprav avtoimunske celice nastanejo, še vedno obstajajo dodatni mehanizmi, ki zavrejo imunski sistem, če začne napadati lastna tkiva in organe E po zgledu agl. autoimmune iz (↑)avto…2 + (↑)imúnski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
bájsa -e ž, člov. (ȃ) ekspr. debela ženska; bajsika: Če ne bi vsak dan vsaj pol ure tekla, bi bila prava bajsa E ↑bájs
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
bíokmèt -éta in bío kmèt -- -éta [bijokmet] m, člov. (ȋ-ȅ ȋ-ẹ́) kmet, ki se ukvarja z biokmetovanjem: Če želi biokmet svoje proizvode prodati, mora biti skrben računovodja – natančnejši od svoje konvencionalne konkurence E ↑bío… + (↑)kmèt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
bíoprideláva -e in bío prideláva -- -e [bijopridelava] ž (ȋ-ȃ) pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biološka pridelava: Neki ekonomist mi je pred časom dejal, da bi, če bi male kmetije preusmerili v biopridelavo, lahko odprli od 150 do 180 tisoč delovnih mest E ↑bío… + ↑prideláva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
bléndati -am nedov. (ẹ̑) pog. z izmeničnim prižiganjem in ugašanjem avtomobilskih dolgih žarometov opozarjati druge voznike na kaj: Tudi če bi vozil 200 km/h, se bo za tabo našel bedak, ki ti bo blendal in trobil E ← nem. blenden, prvotneje 'zaslepiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
borelióza -e [borelijoza] ž (ọ̑) bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelija (2), lymska bolezen, lymska borelioza: zboleti za boreliozo; Borelioza lahko povzroči resne zdravstvene zaplete, a če jo pravočasno prepoznamo, je z ustreznimi antibiotiki povsem ozdravljiva E ← nlat. borreliosis iz ↑borélija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
bušízem -zma in bushizem -zma cit. [bušízəm] m (ī) 1. ekspr. beseda ali besedna zveza, značilna za ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega, navadno nesmiselna ali neumna: Če bi se Bush z vsakim bušizmom postaral za sekundo, bi bil zdaj že starejši od ameriške neodvisnosti 2. politika ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega: Od druge svetovne vojne, sploh pa zadnjih deset let zahodne globalizacije planeta z vrhuncem v bušizmu, ki se očitno nadaljuje v obamaizem, se je svet zelo spremenil E po ameriškem predsedniku Georgeu Walkerju Bushu (1946–)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
certifikátski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na certifikat: certifikatski primanjkljaj; Na vsak način ima prav, ko svoje certifikatske delničarje prepričuje: ne prodajajte, če ni sila E ↑certifikátcertifikátska lúknja -e -e ž (ȃ, ȗ)
v postopku lastninjenja nastali presežek vrednosti lastniških certifikatov glede na vrednost lastninjenega premoženja; privatizacijska vrzel: Vlado je treba vedno znova opominjati, da še ni uresničena njena obveznost, da pokrije tako imenovane certifikatske luknje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
časôvnica -e ž (ȏ) 1. grafični prikaz vnaprej časovno opredeljenega, določenega poteka česa: pregledna časovnica; časovnica za izvedbo reform; Marsikdo bi si želel kakšno informacijo o nastopajočih, ne nazadnje se to spodobi že zaradi spoštovanja do glasbenikov, in program s časovnico 2. vnaprej časovno opredeljen, določen potek česa: Če bi se takrat pogovori zavlekli v naslednje leto, bi lahko prišlo do dodatnih zapletov, tako pa je bila časovnica idealna 3. delovno polje v računalniškem programu za obdelavo videa, kjer so v časovnem zaporedju razvrščeni slikovni in zvočni posnetki; timeline (1): Ko imamo v oknu časovnice zbrane vse videoposnetke, jih je treba razdeliti na posamezne kadre 4. podstran nekaterih spletnih aplikacij, kjer so v časovnem zaporedju prikazana obvestila, na katera je uporabnik naročen; timeline (2): Uporabnikom, ki se nam zdijo zanimivi, sledimo, to pa pomeni, da se na naši domači časovnici poleg lastnih pojavljajo tudi objave teh uporabnikov E (↑)časóven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
čè čêja m (ȅ ȇ) ekspr. pogoj, ki mora biti izpolnjen, da se namera uresniči: velik če; številni čeji; uporabljati čeje; Toliko je teh čejev, da to že meji na nesmisel E (↑)če
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
čŕniSSKJ -a -o prid. (ŕ) čŕna lúknja -e -e ž (ŕ, ȗ)
1. astron. območje v vesolju s tako močno gravitacijo, da posrka vase celó svetlobo: masivna črna luknja; Sonce bi postalo črna luknja, če bi se njegov premer skrčil s sedanjega skoraj poldrugega milijona kilometrov na pičlih nekaj kilometrov
2. kar povzroča veliko izgubo, škodo, navadno materialno: davčna črna luknja; črna luknja filmske fikcije; Za varčevalce je ostala le tretjina denarja, drugo je šlo v črno luknjo
čŕna tóčka -e -e ž (ŕ, ọ̑)
cestni odsek s pogostimi prometnimi nesrečami: V novogoriški občini bo dodatna prometna nevarnost še naprej prežala na učence in dijake na štirih črnih točkah
čŕni ràk -ega ráka m (ŕ, ȁ á)
skupek izrojenih malignih pigmentnih celic; melanomSSKJ: Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj črnega raka
čŕno odlagalíšče -ega -a s (ŕ, í)
nezakonito odlagališče odpadkov v naravi; divje odlagališče: Okoliš obremenjujejo tudi črna odlagališča gradbenih in nevarnih odpadkov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
déloSSKJ -a s (ẹ́) délo na čŕno -a -- -- s (ẹ́, ŕ)
samostojno ali nesamostojno delo, ki ga kdo opravlja v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov ter brez plačila davkov in prispevkov: Posameznik bo kršil novi zakon, če bo v svojem imenu in za svoj račun zaposlil delavca, ki zanj opravlja delo na črno E po zgledu nem. Schwarzarbeit in it. lavoro nero
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
dèskatiSSKJ -am nedov. (ə̏) 1. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra: Večina jadralcev na deski prebiva kar v mali mehiški vasici, kjer živijo odklopljeno, skromno življenje, saj lahko nemoteno deskajo na enem najboljših krajev na Zemlji
// ukvarjati se s športom, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra: Če deskamo na valovih po južnih morjih, moramo vedeti, da nas kakšen val utegne pokopati, pa tudi morskim psom se ne moremo povsem izogniti 2. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; bordati: naučiti se deskati na snegu; Med zimskim dopustom je šel deskat na sneg 3. pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati, surfati: deskati po spletnem omrežju; deskati po svetovnem spletu; Uporabniki so dolžni deskati po medmrežju skrbno in previdno, saj v celoti odgovarjajo za svojo telekomunikacijsko opremo E (↑)deskà
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
digitálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) 1. ki podaja podatke in informacije v zaporedju številk 0 in 1: digitalni zapis; digitalna oblika; Prej je bil zapis analogni, zdaj je digitalni 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: digitalna tehnologija; Digitalna projekcija zagotavlja popolno kopijo za vsako predstavo v vsej življenjski dobi filma in za vsak narejen duplikat E ← agl. digital iz digit 'števka' ← lat. digitus 'prst, kazalec'digitálna fotografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
1. fotografija, narejena na osnovi digitalnih podatkov: album digitalnih fotografij; prenos digitalnih fotografij s spominskih kartic na zapisljive nosilce CD-R; Je digitalna fotografija, posneta z najboljšim fotoaparatom, res boljša od analogne?
2. ed. tehnologija za fotografiranje na digitalni nosilec podatkov: področje digitalne fotografije; predavateljica digitalne fotografije; Je eden od pionirjev digitalne fotografije in prvi fotograf, ki je v celoti digitaliziral svoj atelje
digitálna kámera -e -e ž (ȃ, ȃ)
videokamera, v kateri se slika pretvarja v digitalno obliko: digitalna kamera z visoko ločljivostjo; leča digitalne kamere; Digitalne kamere in sodobne komunikacijske rešitve omogočajo pošiljanje fotografij in videoposnetkov po vsem svetu takoj po njihovem nastanku
digitálni fótoaparát -ega -a m (ȃ, ọ̑-ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotografski aparat, digitalnik: zmogljiv digitalni fotoaparat; model digitalnega fotoaparata; Vse razstavljene fotografije so posnete z digitalnim fotoaparatom
digitálni fotográfski aparát -ega -ega -a m (ȃ, ȃ, ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotoaparat, digitalnik: znati uporabljati digitalni fotografski aparat; Digitalni fotografski aparati so najnovejša modna muha, a hkrati tudi nadvse uporabne naprave, če nameravamo snemati slike za poznejšo računalniško rabo in obdelavo
digitálni podpís -ega -a m (ȃ, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; elektronski podpis, e-podpis: preverjanje digitalnega podpisa; podaljšanje veljavnosti digitalnega podpisa; Ministri Evropske skupnosti so uradno odobrili zakon, ki izenačuje digitalni podpis z lastnoročnim podpisom
digitálni zapís -ega -a m (ȃ, ȋ)
pretvorba različnih signalov v kodo s pomočjo računalniških orodij: V vseh vmesnih fazah se filmski zapis, tako slikovni kot tonski, danes obdeluje v digitalnem zapisu z računalniškimi orodji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
diverzificírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti kaj bolj raznovrstno: diverzificirati gospodarstvo; Idealno bi bilo, če bi dobili takšnega strateškega investitorja, ki želi tudi sam diverzificirati svoj proizvodni program 2. narediti, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot: diverzificirati premoženje; Banka je sprejela pomembno odločitev o spremembi smernic o vlaganju deviznih rezerv, s čimer bo diverzificirala portfelj E ← nem. diversifizieren iz lat. diversus 'raznovrsten' + facere 'delati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
dónat -a m (ọ̑) slatina iz Rogaške Slatine, ki vsebuje veliko magnezija: Če boste imeli težave s prebavo, pijte donat E po imenu izdelka Donat Mg®, imenovanega po sv. Donatu, po katerem je imenovana Donačka gora v bližini izvira te slatine
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
dopingíranje -a s (ȋ) 1. dajanje nedovoljenega sredstva, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Šestim nemškim zdravnikom zaradi sistematičnega dopingiranja zdaj sodijo v Berlinu in če bodo spoznani za krive, jih čaka večletna zaporna kazen 2. jemanje nedovoljenega sredstva, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Športniku dopingiranje ni bilo nikoli dokazano E ↑dopingírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
dopingírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dajati nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Vodilne može omenjenega kluba preiskovalci bremenijo, da so sistematično dopingirali svoje nogometaše vse od leta 1990 2. ekspr. povzročati prekomerno rast, povečanje česa: Po podražitvah nafte v letih 1999 in 2000 so v prvih šestih mesecih letos inflacijo dopingirale visoke cene hrane E (↑)dópingdopingírati se -am se nedov. (ȋ)
jemati, uživati nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Če si mentalno in tehnično boljši od tekmeca, boš zmagal, pa tudi če se nasprotnik dopingira
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
dópinški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na doping: dopinški test; dopinška afera; dopinška kontrola; Za dopinški primer bi šlo le v primeru, če bi se izvidi po francoski metodi (urin) in avstralski (kri) povsem ujemali E (↑)dóping
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
dozátor -ja m (ȃ) priprava, ki natančno odmerja količino česa: Če pride v času doziranja do napake na katerem izmed dozatorjev (tujek med krmili, velike kepe, ki zaustavijo dozirni mehanizem), se po določenem času ta dozator avtomatično izklopi E ← agl. dosator iz (↑)dozírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
drážbenik -a m, člov. (ȃ) kdor vodi dražbo; dražbarSSKJ, dražilecSSKJ: Če si dražbenik, je bistvo, da prodajaš za drugega, ne pa da ponujaš svoje stvari; s tem tudi ne bi imel dodatnega zaslužka E (↑)drážben
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
drevésniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) drevésna kirurgíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
veda o sanaciji poškodovanih dreves: Načeloma v drevesni kirurgiji velja pravilo, da se nad deset centimetrov debelih vej ne žaga, razen če ni res nujno potrebno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
drôbniSSKJ -a -o prid. (ó) drôbni tísk -ega -a m (ó, ȋ)
besedila, namensko napisana v manjšem, težje prepoznavnem naboru črk, ki je določen za posebno vlogo: Množica tehničnih podatkov lahko velikokrat bolj zmede kot koristi, še posebej, če so ti podatki taki, da je treba za njihovo pravilno razumevanje pobrskati še po drobnem tisku ob robu reklamnega sporočila
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
družínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) družínska polítika -e -e ž (ȋ, í)
skupek načel in ukrepov za izboljšanje razmer in kakovosti življenja v družinah: ukrepi družinske politike; Cilj je kompleksna družinska politika, to je celovitost tako na socialnem, ekonomskem, pravnem, pedagoškem in tudi pokojninskem področju
družínski zdravník -ega -a m, člov. (ȋ, í)
zdravnik, ki se ukvarja z zdravstveno oskrbo vseh članov družine: Družinski zdravnik se za svojega bolnika pogosto še posebej žrtvuje; če je treba, gre tudi sredi noči k obolelemu človeku
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
državljánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) državljánska nèposlúšnost -e -i ž (ȃ, ȅ-ú)
nenasilna nepokorščina državnim organom; civilna neposlušnost: Zagrozili so z državljansko neposlušnostjo, tožbami in napovedjo, da se bodo obrnili na poslance, če njihovih pripomb pri gradnji obvoznice ne bodo upoštevali
državljánska pobúda -e -e ž (ȃ, ȗ)
organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna iniciativa, civilna pobuda: V naši poslanski skupini državljansko pobudo pozdravljamo in bomo s pozornostjo spremljali njene učinke
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
DVD-téka -e [dẹvẹdé-téka in dəvədə̀-téka] ž (ẹ̑-ẹ̑; ə̏-ẹ̑) 1. ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja DVD-je: Največja evropska DVD-teka Lovefilm bo ponudila internetne prenose filmov 2. sistematično urejena zbirka DVD-jev: domača DVD-teka; Film je zares dober, zato mora najti mesto v vaši DVD-teki, če zaradi drugega ne, pa zaradi obilice dodatkov na obeh ploščkih E ↑DVD + (↑)(biblio)téka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
égomaníja -e ž (ẹ̑-ȋ) pretirano občudovanje samega sebe, zlasti svoje moči: Pred tem, da bi šel v fundamentalno destrukcijo, me varuje moja lastna etika, moj odnos do dela in reda, pa tudi egomanija, narcizem, samoljubje, če že hočete E (↑)égo + (↑)maníja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
ekskluzíva -e ž (ȋ) pog. 1. kar je za izbran, zaključen krog ljudi: To ne bo vsakdanja konfekcija, ampak ekskluziva za prave gospode, za intelektualce, za managerje, za zdravnike, za profesorje 2. izključna pravica: Ekskluziva je po svoje prednost, saj v proizvodnji nisi več le eden izmed treh, po drugi strani pa morda tudi tveganje, zlasti če izdelek na trgu ne bi bil uspešen 3. kar je izjemno, posebno: Agencijski fotoreporterji poskušajo ujeti dnevne dogodke, pri čemer je pomembna ekskluziva E ← hrv., srb. ekskluzíva iz (↑)ekskluzíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
éksminíster -tra m, člov. (ẹ̑-í) kdor ni več minister: vojaški eksminister; Če bi danes eksminister moral pred rešeto volivcev, ali bi ga ti sploh še volili? E (↑)éks… + (↑)miníster
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
elektorát -a m (ȃ) volilno telo, sestavljeno iz elektorjev: Večina analitikov je prepričana, da bo kandidat zmagal že v prvem krogu, toliko bolj, če se bodo glasovi desničarskega elektorata razdelili na več drugih kandidatov E ← nem. Elektorat 'volilna kneževina' ← srlat. electorātus iz (↑)eléktor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih 2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrónelektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
elítnež -a m, člov. (ȋ) kdor izstopa po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti; elitist (2), elitnik: Če sin kakšnega elitneža v Sloveniji ne bi bil uvrščen na želeno šolo, bog pomagaj, je pač tako E (↑)elíten
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
é-naslòv -ôva m (ẹ̄-ȍ ẹ̄-ó) naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; elektronski naslov, e-poštni naslov: brezplačen e-naslov; Kakor koli že, če vam kaj ne bo jasno, je tam nekje tudi njegov e-naslov, pa mu pišite E ↑é- + (↑)naslòv
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
enoúmnež -a m, člov. (ȗ) kdor zagovarja miselnost, usmeritev, ki zahteva razumevanje, ravnanje na en sam način: Če ne bi bilo preveč žalostno, bi se na glas krohotal tistim enoumnežem, ki so prepričani, da je državo mogoče obdržati na nogah le z večjimi davki, ko zmanjkuje denarja E (↑)enoúmen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
é-póšta -e ž (ẹ̄-ọ̑) 1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), mail1 (1): dostop do e-pošte; Za vzpostavitev stikov lahko poleg običajne poti uporabite formular za pošiljanje po e-pošti 2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), mail1 (2): nezaželena e-pošta; pošiljanje e-pošte; program za branje e-pošte; Od neznanca ste dobili e-pošto in če ima priponko, je to že samo po sebi dovolj dober znak, da se v njej skriva virus E ↑é- + (↑)póšta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
esdêjevski -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na stranko Socialni demokrati; SD-jevski: Esdejevski poslanec državnega zbora bi podprl zakonodajo, če bi bila ustrezno dodelana E po kratici SD za S(ocialni) d(emokrati)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
etiketíranSSKJ -a -o prid. (ȋ) označen s čim negativnim: Če se kdo ne strinja, je demokratično odžagan, interno diskreditiran ali javno etiketiran E ↑etiketírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
fašistoíden -dna -o prid. (ȋ) ki teži, se nagiba k fašizmu: fašistoidna politika; fašistoidno dejanje; Če politični zemljevid Evrope v tridesetih letih prejšnjega stoletja primerjamo s položajem v dvajsetih letih, bomo ugotovili, da se je v večini držav zgodil preobrat k avtoritarnim, fašistoidnim diktaturam E (↑)fašíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
fítofarmacévtski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki se nanaša na proizvodnjo pripravkov, izdelkov za zdravljenje rastlin, preprečevanje njihovih bolezni ali njihovo varovanje pred škodljivci: fitofarmacevtska sredstva; Ob pogostem škropljenju se pojavljajo vprašanja, ali so fitofarmacevtski pripravki res neškodljivi, tudi če jih pridelovalci uporabljajo v neposredni bližini naselja E iz fitofarmacevt ← nem. Phytopharmazeut k ↑fítofarmacíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
fiziáter -tra [fizijatər] m, člov. (á) med. zdravnik specialist za fiziatrijo: Če je obolenje težje, mora bolnika pregledati specialist fiziater ali ortoped E ← nem. Physiater iz gr. phýsis 'narava, stvarstvo' + iātrós 'zdravnik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
fólderSSKJ -ja m (ọ̄) pog. seznam s podatki o datotekah, navadno shranjen na disku računalnika; mapa: odpreti nov folder; Če na vrhu v vrstici hitrih gumbov kliknemo na gumb mape oz. folderji, se nam odpre del, ki ga ponavadi uporabljamo, kadar premikamo, kopiramo oziroma delamo s podatki E ← agl. folder, prvotno 'mapa', iz fold 'zložiti, preganiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
fónt -a m (ọ̑) zbirka, nabor znakov: Če ste se pri delu z računalnikom skoraj odvadili pisati na papir, svoje pisave pa ne želite kar pozabiti, lahko ustvarite računalniški font, katerega osnova je vaša pisava E ← agl. font, prvotno 'odlitek', ← srfrc. fonte iz fondre 'topiti, taliti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
fótka -e ž (ọ̑) pog. posnetek za zapis v pomnilniški medij fotoaparata; fotografijaSSKJ, slikaSSKJ: Ko vidim priložnost za dobro fotko, mi je pogosto žal, če pri sebi nimam ustrezne opreme E = hrv., srb. fȍtka, češ. fotka, polj. fotka, skrajšano iz (↑)fotografíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
globalístični -a -o prid. (í) ki je v zvezi z globalisti ali globalizmom: globalistični cilji; globalistični pristop; globalistična politika; Če bodo slovenska gradbena podjetja vztrajala pri samostojnosti in razdrobljenosti, bodo v globalističnih časih prej ali slej izgubila identiteto E ↑globalíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
globalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) povzročati, da se kaj širi, pojavlja po vsem svetu: globalizirati poslovanje; Če bomo globalizirali proizvodnjo, bomo morali lokalizirati znanje, sposobnosti in vsesplošno prizadevnost pri delu E ← agl. globalise iz (↑)globálenglobalizírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
1. spreminjati se, povezovati se v gospodarsko in informacijsko enovito celoto: Ker se trg globalizira, je iste izdelke moč kupiti kjer koli
2. širiti se, pojavljati se po vsem svetu: Ameriški model, način življenja se globalizira
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
goncourt -a cit. [gonkúr -ja] m, živ. (ȗ) nagrada za najboljše prozno delo preteklega leta v francoski književnosti, ki jo vsako leto podeljuje francoska akademija Goncourt: prejeti goncourta; Če si napisal še tako dobro knjigo in ti jo je izdal manjši založnik, ki ga ni med četverico, nimaš nobenih, ampak resnično nobenih možnosti, da bi dobil goncourta E ← frc. goncourt po nagradi Prix Goncourt, ki jo podeljuje Société littéraire des Goncourt 'Literarno združenje Goncourt', imenovano po ustanovitelju Edmondu Huotu de Goncourtu (1822–1896) in njegovem bratu Julesu Alfredu Huotu de Goncourtu (1830–1870)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
gráfičniSSKJ -a -o prid. (á) gráfična kártica -e -e ž (á, ȃ)
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča prikaz slik, podatkov na računalniškem ekranu: vgrajena grafična kartica; zmogljiva grafična kartica; Na videz preprosta nadgradnja računalnika z novo grafično kartico, nekaj pomnilnika in procesorjem utegne biti težavna, če ne poznamo potrebnih informacij
gráfična táblica -e -e ž (á, ȃ)
na dotik občutljiva elektronska tablica, ki se priključi k računalniku in s pomočjo katere uporabnik premika kazalec na računalniškem zaslonu tako, da po njej vleče s posebnim pisalom: uporabljati grafično tablico; interaktivna grafična tablica; Na grafične tablice je mogoče risati s posebnim peresom
gráfični vmésnik -ega -a m (á, ẹ̑)
grafični prikaz računalniškega programa na zaslonu, ki uporabniku s pomočjo ikon, menijev omogoča delo s programom: prenovljen grafični vmesnik; uporabniku prijazen grafični vmesnik; Zaradi grafičnega vmesnika je tudi najbolj zapletene funkcije, kot so pomanjševanje, razporejanje dokumentov in dodatne možnosti tiska, mogoče priklicati in uporabiti hitro in brez napak
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
gurú -ja m, člov. (ȗ) 1. hinduistični duhovni učitelj ali vodja: indijski guru; Hindujski guruji grozijo s protesti, če vlada ne bo poskrbela za reko, v katero se zlivajo vse mogoče odplake 2. idejni učitelj ali vodja sploh: Menim, da je naloga vsakega duhovnega iskalca, da si najde pravega guruja 3. ekspr., navadno s prilastkom vodilni, medijsko najbolj prepoznaven strokovnjak, poznavalec določenega področja: finančni guru; modni guru; oglaševalski guru; Prejšnji teden je zasebno starostno varčevanje previdno pohvalil tudi vrhovni guru ameriškega gospodarskega razvoja E ← agl. guru, nem. Guru ← hindi gurū < stind. gurú- 'učitelj' < 'pomemben, spoštovanja vreden' < 'težek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
hêkati -am in hékati -am nedov. (ȇ; ẹ̑) pog. vdirati v tuje računalniške sisteme in povzročati škodo, zlasti s spreminjanjem, prisvajanjem podatkov: Če bi imel več znanja, ne bi hekal šolskih računalnikov, ampak velike banke E ← agl. hack, prvotno 'prebiti se skozi, prodreti' < 'razsekati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
héteroseksuálec -lca m, člov. (ẹ̑-ȃ) kdor čuti spolno nagnjenje do oseb nasprotnega spola: homoseksualci in heteroseksualci; Heteroseksualcev nihče ne sili, da se poročijo, toda če se hočejo, to lahko storijo E univerbizirano iz heteroseksuálen člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
hítriSSKJ -a -o prid. (í) hítra hrána -e -e ž (í, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitro pripravljena hrana: priprava hitre hrane; restavracija s hitro hrano; Čezmerno telesno težo strokovnjaki pripisujejo navdušenju nad hitro hrano
hítra póšta -e -e ž (í, ọ̑)
1. dostava pošiljk v krajšem roku: prejeti po hitri pošti; dostaviti s hitro pošto; mednarodna hitra pošta; V Sloveniji zdaj s posebno hitro pošto potuje okrog 5,5 milijona pisemskih ali paketnih pošiljk na leto
2. podjetje za dostavo pošiljk v krajšem roku: Ostala mi je še zadnja ura, da pokličem hitro pošto in oddam pošiljko, če želim, da do zadnjega roka prispe v Bologno
hítro priprávljena hrána -- -e -e ž (í, ȃ, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitra hrana: prodaja hitro pripravljene hrane; restavracija s hitro pripravljeno hrano; Zdravo prehrano, s katero se že od nekdaj ponašajo v sredozemskih državah, s španskih jedilnikov počasi izpodriva ameriška hitro pripravljena hrana
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
holístični -a -o prid. (í) ki obravnava človeka celovito, tako da pri zdravljenju bolezni upošteva medsebojno učinkovanje telesnih, duševnih in družbenih dejavnikov: holistični center; holistični pristop; Pri zdravljenju uporablja holistično metodo, ki priznava človekove potrebe na fizičnem, mentalnem, čustvenem in duhovnem področju E ← agl. holistic iz gr. hólos 'cel'holístično prisl. (í)
Če skušamo neki problem reševati celovito, holistično, ni dovolj, da ga gledamo samo skozi stroko, temveč tudi skozi celovito človeško izkušnjo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
homeostáza -e ž (ȃ) 1. biol. stanje organizma, v katerem fiziološki procesi tečejo optimalno: psihofizična homeostaza; vzdrževanje homeostaze; Če človeško telo preveč odstopa od homeostaze, je ves človeški organizem v nevarnosti 2. stanje skladnosti: Recept, kako vzpostaviti družbeno homeostazo oziroma stabilnost, nikakor ni preprost E ← nem. Homöostase, agl. homeostasis iz gr. hómoios 'enak, podoben' + stásis 'stanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
hómič -a m, člov. (ọ̑) slabš. gej, homoseksualec; pederSSKJ, buzi, toplovodar: Kaj naj storim, če me opravljajo, da sem homič? E ← hrv. hȍmić iz (↑)homoseksuálec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
ígričar -ja m, člov. (ȋ) kdor (rad) igra računalniške igrice, igre: zagrizeni igričarji; zahtevnejši igričarji; Če niste ravno igričar, vam verjetno nekaj let star računalnik še povsem dobro služi E (↑)ígrica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
imeníkSSKJ -a m (í) rač. zbirka datotek, ki so shranjene na danem pogonu; direktorij: ustvariti imenik; glavni imenik; uporabniški imenik; Delo z datotekami bi mi bilo bolj jasno, če bi poznala ureditev diska – glavni imenik, podimenik E (↑)imé
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
individuálec -lca m, člov. (ȃ) 1. kdor je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; posameznikSSKJ: Če nič drugega, je v kriminalkah in hollywoodskih kavbojkah nosilec morale vedno le suvereni posameznik, individualec 2. kdor zelo poudarja pomen in interese sebe kot posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo; individualistSSKJ: izrazit individualec; velik individualec; Jaz sem individualec, rada živim sama in rada imam svoj mir 3. zasebnik, privatnik: Tudi z lastniškimi odnosi še zelo eksperimentiramo, saj se kabelske organizacije pojavljajo kot individualci, zadruge, društva 4. kdor prejema plačilo po individualni pogodbi: Individualcem se napoveduje črtanje fiksne nagrade za delovno uspešnost, krajšanje dopustov in nižanje bonitet E univerbizirano iz individuálen člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
informatizírati -am dov. in nedov. (ȋ) uvesti informacijske sisteme, tehnologije v delovanje česa: informatizirati bolnišnice; informatizirati zdravstvo; Če bodo podjetja hotela preživeti, se morajo informatizirati, torej tudi znotraj začeti delovati po mreži E ← nem. informatisieren, frc. informatiser, agl. informatise k (↑)informácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
iniciácijski -a -o in iniciacíjski -a -o [inicijacijski] prid. (á; ȋ) 1. pri nekaterih prvobitnih ljudstvih ki se nanaša na obredno sprejemanje mladine med odrasle: iniciacijski obred; iniciacijski ples; Če se s predporočno iniciacijo konča iniciacijska veriga, to še ne pomeni, da se s poroko zaključi napredovanje na družbeni lestvici 2. ki se nanaša na začetek kake dejavnosti, novega obdobja: Mesto je pridobilo nov segment kulture, s tem pa se je še dodatno potrdila njegova vloga iniciacijskega prostora novih gibanj E ↑iniciácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
insájderski -a -o in insiderski -a -o cit. [insájderski] prid. (á) pog. ki se nanaša na insajderje ali insajderstvo: Če ni insajderskih informacij, ni kritičnega novinarstva, in če ni kritičnega novinarstva, lahko oblast počne, kar koli hoče E ↑insájder
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
integríraniSSKJ -a -o prid. (ȋ) agr. osnovan tako, da čim manj škoduje naravi, življenjskemu okolju: pridelovati hrano na integrirani način; integrirana pridelava zelenjave; integrirano sadjarstvo; Najbrž ne bo odveč, če zapišemo, da so pridelovalci integriranega sadja in zelenjave pod stalnim strokovnim nadzorom, kar je tudi eden izmed pogojev za pridobitev certifikata E (↑)integrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
irokéza -e ž (ẹ̑) pričeska, pri kateri so lasje ob straneh glave pobriti, na sredi dolgi in oblikovani podobno petelinjemu grebenu: Če hoče igralec povedati, da se v njem skriva pravi bojevnik, si omisli irokezo, če naj bi bil neusmiljen, si glavo obrije E ← agl. Iroquis (hairstyle) 'irokeška (pričeska)' po frc. imenu indijanskega ljudstva Irokezi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
izgúbarski -a -o prid. (ȗ) ki prinaša izgubo: izgubarske finančne odločitve; izgubarsko poslovanje; Z načrtovano opustitvijo devetnajstih potniških vlakov in z zmanjšanjem števila voženj na izgubarskih progah naj bi železnice v enem letu znatno zmanjšale izgubo v potniškem prometu
// ki posluje z izgubo: izgubarska težka industrija; izgubarsko podjetje; Če banke ne bodo več dajale posojil izgubarskim družbam, bodo šla številna gradbena podjetja v stečaj E (↑)izgúbar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
jackpot -a cit. [džêkpot] m (ȇ) glavni dobitek pri igrah na srečo ali na tekmovanju: atletski jackpot; To, da je jackpot padel trikrat na treh avtomatih, ki so drug ob drugem, je dalo iskalcem sreče dodobra misliti E ← agl. jackpot iz jack 'fant (pri kartah)' + pot 'lonec', ker se je višanje vložkov lahko začelo le, če je vsaj en igralec imel v rokah vsaj par fantov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
javljálec -lca [in jau̯ljau̯ca] m, živ. (ȃ) teh. del alarmnega sistema, ki določeno fizikalno ali kemično spremembo javlja alarmnemu centru; javljalnikSSKJ: Sistem deluje tako, da posebni javljalci požara ves čas nadzirajo notranjost rezervoarja, sistem za hlajenje in gašenje pa začne samodejno gasiti, če pride do signala iz sistema javljanja E (↑)jávljati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
jezikôvniSSKJ -a -o prid. (ō) jezikôvna kultúra -e -e ž (ō, ȗ)
poznavanje in raba jezika ter obnašanje v jeziku in do jezika: slovenska jezikovna kultura; jezikovna kultura v medijih; V humanistiki je predstavitev rezultata v veliki meri odvisna od jezikovne kulture posameznega raziskovalca, od njegove pismenosti
jezikôvna polítika -e -e ž (ō, í)
urejanje jezikovnih razmer in odločanje o njih na nacionalni ravni: dejavna jezikovna politika; nacionalni program za jezikovno politiko; Jezikovna politika je tisto področje javnega življenja, na katerem se širša jezikovna skupnost dogovarja o tem, kako bo ravnala s svojim jezikom
jezikôvne tehnologíje -ih -gíj ž mn. (ō, ȋ)
tehnologije, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki jezikovnega inženiringa: Podjetje je vložilo tožbo, saj je strokovnjak za jezikovne tehnologije nezakonito prekinil delovno razmerje pri njih in se lotil razvoja spletnega konkurenta
jezikôvni imperialízem -ega -zma m (ō, ī)
jezikovna nadvlada ali jezikovno obvladovanje družbe: Anglo-ameriški jezikovni imperializem je dosegel raven, ko nekateri Slovenci nagovarjajo celo Slovence kar v angleščini
jezikôvni kórpus -ega -a m (ō, ọ̑)
zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki; besedilni korpus: oblikoslovno označen jezikovni korpus; Če so temelji – pri prevajalskem delu so to jezikovni korpusi – trdni, lahko na njih gradiš nove in nove različice ter dodajaš nove prevajalske pare
jezikôvno načrtovánje -ega -a s (ō, ȃ)
potrjevanje in utrjevanje položaja jezika z dodatnimi zakonskimi členi in ustaljevanje jezika s posodobljenimi priročniki: področje jezikovnega načrtovanja; Jezikovno načrtovanje je navsezadnje tudi institucionalizacija jezika
jezikôvno oródje -ega -a s (ō, ọ̑)
kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: Jezikovna orodja, predvsem angleški slovar in tezaver ter dvojezični španski, nemški, francoski in italijanski slovarji, so vsekakor uporabna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
joint venture1 -- -- cit. [džôjnt vênčər] m (ȏ, é) združitev dveh ali več podjetij pri projektu s skupnim vlaganjem in tveganjem: Nekatera podjetja se odločijo le za joint venture in partnerstvo, če imajo večinski delež E ← agl. joint venture iz joint 'skupen, združen' in venture 'tvegano dejanje, podvig, komercialna špekulacija'joint venture2 -- -- v prid. rabi
joint venture podjetje in podjetje joint venture; Podjetji sta oblikovali novo internetno joint venture družbo, ki bo tržila na velikem azijskem in oceanskem tržišču
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
jokerSSKJ -ja cit. [džóker] in džóker -ja m, člov. (ọ̄) ekipni igralec, ki lahko zamenja katerega koli drugega igralca: Igralec bi bil kar priročen za razdiranje začetkov nasprotnikovih akcij, hkrati pa tudi nevaren joker za protiudare proti nekaterim počasnejšim členom v njegovi obrambi | Tokrat bo džoker na klopi in ga bo trener aktiviral le, če bo ekipa dobila gol E ← agl. joker, prvotno 'šaljivec', iz joke 'šaliti se, zbadati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
joystick -a cit. [džôjstik] m (ȏ) naprava v obliki pokončne palice s podstavkom za igranje nekaterih računalniških igric; igralna palica: Če bi na eno stran postavili naš robotski sistem, na drugo pa ljudi z joysticki, ki bi vodili nasprotno moštvo ročno, bi verjetno zmagal stroj E ← agl. joystick iz joy 'veselje' + stick 'palica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
júgovič -a m, člov. (ȗ) slabš. pripadnik katerega koli naroda nekdanje Jugoslavije, razen Slovencev: Natakar – mi je prav vseeno, če ni bil naš, ampak jugovič – je prišel čez deset minut vprašat, kaj bom pil E ← hrv., srb. jȕgović, hipokoristik od hrv. Jugoslàvēn, srb. Jugoslòvēn
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
kdóvékatérič prisl. (ọ̄-ẹ́-ẹ̄) pri ponavljanju ali v zapovrstju izraža nedoločeno ali neznano, navadno veliko število: »Če je kdo zainteresiran, naj dvigne roko,« je glas izklicevalca na dražbi že kdovekaterič zarezal v morečo tišino nezainteresiranih dražiteljev E iz kdóvé katérič
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
kibernétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi z računalniki, internetom; kiber, kibernetični: kibernetski kriminal; Če se bo poskus posrečil, kibernetske volitve v prihodnje ne bodo potekale le na lokalni ravni, ampak tudi na nacionalni in celo na evropski E (↑)kibernétikakibernétska kavárna -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
kavarna, ki nudi dostop do interneta; kiberkavarna, kibernetična kavarna: V objektu bodo restavracije, bari, kibernetska kavarna, otroški vrtec in prodajalna igrač
kibernétski prôstor -ega -óra m (ẹ̑, ó ọ́)
računalniško, internetno okolje; kibernetični prostor, kiberprostor: V kibernetskem prostoru se socialne povezave sicer množijo, vendar hkrati postajajo vse površnejše
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
kolonoskopíja -e ž (ȋ) med. preiskava notranjosti danke in debelega črevesja z upogljivim instrumentom, ki omogoči pregledovanje in manjše posege, če so potrebni: virtualna kolonoskopija; pregled s kolonoskopijo; Vsi, pri katerih bodo ugotovili prikrito krvavitev, morajo biti pregledani s kolonoskopijo v enem mesecu E ← nlat. colonoscopia iz gr. kólon 'debelo črevo' + skopiá 'gledanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
konsénzni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi s konsenzom; soglasniSSKJ, konsenzualni: konsenzni odbor; konsenzna rešitev; konsenzna skupina; Jasno je, da bi vsi raje imeli konsenzno pot, če bi le bila produktivna E (↑)konsénz
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
konvertíratiSSKJ -am dov. in nedov. (ȋ) rač. pretvoriti, spremeniti način zapisa: Če želi proces pomnilnik uporabljati, mora najprej navidezni pomnilniški naslov konvertirati v fizični pomnilniški naslov in nasprotno E ← nem. konvertieren, agl. convert ← lat. convertere 'obrniti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
kónzulka -e ž, člov. (ọ̑) uradna predstavnica, ki zastopa koristi države in njenih državljanov v tuji državi: častna konzulka; generalna konzulka; italijanska konzulka; Rekli so, da bi bila čast, če bi imeli edino žensko konzulko v Ljubljani E (↑)kónzul
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
kŕpanka -e ž (ŕ) 1. tiskan ali tkan vzorec, ki ima videz sešitih majhnih koščkov tkanine različnih vzorcev in barv; patchwork (1): Nekoč so se krpanke sestavljale z ostanki, zdaj se to počne z najprestižnejšimi materiali 2. ekspr. kar je sestavljeno iz več različnih elementov; patchwork (3): Ne potrebujemo še ene teoretične razprave o večkulturnosti, če imamo v resnici krpanko iz nepovezanih skupnosti E (↑)kŕpati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
ksenofóben -bna -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na ksenofobijo; ksenofobični: ksenofobni napad; ksenofobna politika; Gorje nam vsem brez razlik, če ta družba postane nestrpna in netolerantna, sovražna in ksenofobna! E ↑ksenofób
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
kúl1 -- in cool -- cit. [kúl] prid. (ȗ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu ki privlači, vzbuja dober vtis in povzroča odobravanje ljudi: kul tip; kul bejba; Kul si, če si drugačen od drugih E ← agl. cool 'drzen, hladnokrven', prvotno 'hladen'kúl2 prisl. (ȗ)
Kul je, če te imajo ljudje radi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
litopunktúra -e ž (ȗ) ekol., po Marku Pogačniku 1. metoda zdravljenja zemlje, podobna akupunkturi, temelječa na filozofskih in geomantičnih raziskavah zemljinih energijskih vibracij in blokad: Če je pretok energije oviran, ga akupunktura vzpostavi z iglami, ki jih zabadamo v energetske točke, litopunktura pa s pozicioniranjem kamnitih stebrov na energetske točke v pokrajini 2. skulptura z izklesanimi kozmogrami, risbami energetskih valovanj in arhetipov nekega kraja, arhitekture, bitja, namenjena za zdravljenje zemlje, temelječe na filozofskih in geomantičnih raziskavah zemljinih energijskih vibracij in blokad: Dodani so litopunktura, z lesenimi čoki obkrožena lipa, nekaj zvezdastih tlakov in še grobo betoniran zidec ob pločniku E iz gr. líthos 'kamen' + lat. punctūra 'zbodljaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
lizingojemálec -lca in leasingojemalec -lca cit. [lizingojemáləc lizingojemáu̯ca] m, člov. (ȃ) kdor jemlje, dobi lizing: obveznosti lizingojemalca; Če je lizing odplačan, postane lizingojemalec lastnik vozila E iz jemálec lízinga
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
lízinški -a -o in leasinški -a -o cit. [lízinški] prid. (ȋ) ki se nanaša na lizing: lizinška pogodba; lizinško podjetje; Če lizingojemalec ne more odplačevati obrokov, mu lizinška hiša pač vzame dobrino E (↑)lizing
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
ločljívostSSKJ -i ž (í) 1. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku; resolucija (1): visoka ločljivost; Mislim, da je najpomembnejša ločljivost zaslona, saj je jasno, da si uporabnik želi vsaj takšno kakovost slike, kot jo lahko opazuje na televizijskem zaslonu 2. število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek; resolucija (2): Če je ločljivost slike manjša od ločljivosti zaslona, nam program sliko po želji razpostavi čez ves zaslon E (↑)ločljív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
lójtraSSKJ -e ž (ọ̑) 1. znak iz dveh poševnih in dveh prečnih črtic: Če pred besedo napišete lojtro, program poišče vse zapise, ki ne vsebujejo dane besede 2. tipka na računalniški tipkovnici s takim znakom: Če želite izbrisati staro številko, potem po pisku za vnos pritisnite lojtro E ← srvnem. lǫiter 'lestev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
lôvecSSKJ -vca m (ó) lôvec na gláveSSKJ -vca -- -- m, člov. (ó, á) ekspr.
kdor išče strokovnjake, primerne za določeno delovno mesto, in jih poskuša prepričati, naj sprejmejo zaposlitev pri drugem delodajalcu: Če lovci na glave znajo zagotoviti res izjemne strokovnjake, so podjetja to pripravljena plačati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
lúčkar -ja m, člov. (ȗ) kdor skrbi za razsvetljavo na koncertih, filmskem, televizijskem snemanju: Če hočem podobe, ki me vznemirjajo v glavi, prenesti na filmski trak, se bom obrnil na direktorja fotografije, na igralce, lučkarja, kostumografko E (↑)lúčka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
lúzer -ja in loser -ja cit. [lúzer] m, člov. (ú) pog. kdor je neuspešen pri svojem delu, v življenju: totalni luzer; Zakaj bi bil luzer, če si lahko faca E ← agl. loser iz lose 'izgubiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
máfijec -jca m, člov. (á) 1. zlasti v italijanskem in ameriškem okolju član tajne kriminalne organizacije; mafiozo: italijanski mafijec; Mafijec se je dvajset let izogibal roki pravice 2. slabš. človek, ki deluje podtalno: Če bo država dopuščala brezpravje, nam grozi, da nam bodo življenje kmalu diktirali razni lokalni šerifi in mafijci E (↑)máfija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
mákro1 -a m (ȃ) rač. določeno zaporedje ukazov, ki jih pri večkratni uporabi istih opravil zaženemo z enim ukazom; makroukaz: Ker makre lahko poženemo s poljubno kombinacijo tipk, je postala hitrost iskanja besed v slovarju odvisna v glavnem od hitrosti diska in procesorja in ne toliko od tipkarskih sposobnosti E ← agl. macro, skrajšano iz macroinstruction iz (↑)makro… + (↑)instrúkcijamákro2 -- v prid. rabi
makro način in način makro; Če želite preizkusiti delovanje makro programa, odprite datoteko, ki vsebuje hiperpovezave, in pritisnite kombinacijo tipk Alt in F8 – glej tudi mákro...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
mákrobiótikaSSKJ -e [makrobijotika] ž (ȃ-ọ́) 1. veda o prehrani, sestavljeni iz sonaravno pridelane hrane, ki temelji na budističnih načelih ravnovesja jina in janga: V tujini se je seznanila z načeli makrobiotike 2. prehranjevanje na tak način: Če se zaradi raka odločiš za makrobiotiko ali vegetarijanstvo, to za organizem ni dobro E ← nem. Makrobiotik iz (↑)makro… + tvor. od gr. biōtikós 'ki se nanaša na življenje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
mečkánka -e ž (á) izdelek iz tkanine ali drugega materiala, ki ima zmečkano, nagubano površino: Ne likam posteljnine, tudi če ni mečkanka E (↑)mečkáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
mèdomréžje -a s (ȅ-ẹ̑) 1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; internet (1), medmrežje (1), net: dostop do medomrežja; povezovanje ljudi v svetovno računalniško medomrežje; Internet ali po slovensko medomrežje je danes gotovo najbolj razširjeno sredstvo za računalniške komunikacije na daljavo 2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), splet, svetovni splet: brskati po medomrežju; spletne strani medomrežja; uporabniki medomrežja; Če nekaj podjetij medsebojno poveže svoje intranete, nastane internet, medomrežje, ne pa tudi Internet E po zgledu agl. internet iz (↑)med… + (↑)omréžje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
mégamárket -a m (ẹ̑-ȃ) samopostrežna blagovnica z več kot 3000 m2 prodajne površine: zgraditi megamarket; nakupovati v megamarketu; Če bodo lahko uresničili vse investicijske načrte, bodo odprli deset novih trgovin in dva megamarketa E ↑méga… + (↑)márket
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
múltikultúrni -a -o prid. (ȗ-ȗ) 1. ki ima, vsebuje več kultur; multikulti, večkulturni (1): multikulturna država; Sodobna družba je danes sama po sebi multikulturna in zaobsega mnoštvo različnih načinov življenja in življenjskih slogov 2. ki je v zvezi z mnogo, več kulturami; večkulturni (2): multikulturni projekt; Bistvo multikulturne vzgoje ni anemična in bojazljiva nevtralnost, ampak samozavest, s katero se človek ne počuti ogrožen, če nekdo misli in čuti drugače E ↑múltikultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
multilóg -a m (ọ̑) 1. pogovor med več osebami; večgovor (1): Najenostavnejši primer za multilog je, če si na internetu v dialogu z osmimi ljudmi hkrati 2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum; večgovor (2): Prešli smo od monologa k multilogu, od pasivnega spremljanja sporočil do aktivnega soustvarjanja E ← agl. multilogue iz (↑)multi… + (↑)(dia)lóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
nabòrSSKJ -ôra m (ȍ ó) 1. uradni postopek za ugotovitev sposobnosti športnikov za igranje v moštvu, ligi: Vnela se je vroča razprava o tem, kdo bi bil na letošnjem naboru za ligo NBA prvi izbor, če bi se seveda vsi trije športniki odločili, da bodo študij zapustili po prvem letu in se zapisali profesionalni košarki 2. navadno z rodilnikom urejena množica: pester nabor; nabor podatkov; nabor znakov; Trenutni zavarovalni rezultati so tudi posledica prenizkih premij, prevelike škodne pogostosti ali preširokega nabora storitev E < *naborъ iz (↑)nabráti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
nakládanjeSSKJ -a s (ȃ) ekspr. obširno in vsebinsko prazno govorjenje: Če ste prepričani, da so vsi hvalospevi zdravi prehrani le nakladanje, boste pač jedli, kot mislite, da je prav E ↑nakládati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
napíhatiSSKJ -am dov. (í) pog. doseči določeno stopnjo vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku pri preizkusu z alkotestom: Če voznik napiha znatno preveč, ga morajo policisti po zakonu pospremiti v ustrezne prostore za treznjenje E (↑)píhati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
napízditi -im dov. (ī ȋ) vulg. zelo grobo, glasno ozmerjati, ošteti: Ne moreš kar napizditi človeka, če ni nič kriv E ↑pízditi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
naravovárstvo -a s (ȃ) 1. dejavnost, prizadevanje za varstvo narave: ukvarjati se z naravovarstvom; naloge naravovarstva; predstavniki društva za naravovarstvo; Slovensko naravovarstvo je desetletja delovalo kot spomeniška služba v duhu doktrine o naravni dediščini 2. člov. naravovarstveniki: protesti naravovarstva; Če zmaga gospodarstvo, je narava prizadeta, če zmaga naravovarstvo, je narava rešena E iz várstvo naráve
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
nènalíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni naličen: nenaličena ženska; Če ste se odločili za močen odtenek rdečila, so lahko oči skoraj nenaličene E (↑)nè… + (↑)nalíčiti1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
nèsolvéntnost -i ž (ȅ-ẹ̑) ekon. nesposobnost poravnati svoje plačilne obveznosti; plačilna nesposobnostSSKJ: nesolventnost kupca; nesolventnost podjetja; nelikvidnost in nesolventnost; Če velike naravne katastrofe niso ustrezno pozavarovane, se lahko zavarovalnice znajdejo v nesolventnosti E ↑nèsolvénten
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
nèstanovánjski -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni stanovanjski: nestanovanjska stavba; Če se lastnik stanovanja odloči spremeniti rabo stanovanja v nestanovanjske namene, potrebuje za to soglasje etažnih lastnikov in upravne enote E (↑)nè… + (↑)stanovánjski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
obporódni -a -o prid. (ọ̑) ki je v zvezi z zadnjimi dnevi nosečnosti in prvimi dnevi po rojstvu otroka; perinatalni (1): obporodna stiska; Če bi radi, da se pri nas glede lajšanja obporodnih bolečin kmalu kaj spremeni, mislim, da bi se morali v tej smeri izobraževati tudi in predvsem vodje porodniških oddelkov E iz ob poródu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
obvestílnik -a m (ȋ) tiskano, pisano ali elektronsko sredstvo za obveščanje, posredovanje sporočil kake skupine, organizacije: Če želite prejemati obvestilnik, nam pišite na naš elektronski naslov E (↑)obvestílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
odklíkati -am dov. (ȋ) 1. s klikom računalniške miške kaj izbrati, označiti, zaznamovati: odklikati ikono; Uporabnik le odklika ustrezne parametre in tako nadomesti tipkanje ukaza 2. prestaviti se z ene, navadno začetne, na drugo spletno stran s klikom računalniške miške; oddeskati (2), odsurfati: Ko si je ogledal video, je odklikal na drugo spletno stran
// s klikom računalniške miške priti do določene strani na svetovnem spletu sploh; oddeskati (2//), odsurfati (//): Če ima kdo željo po raziskovanju novih funkcij priljubljenega programa, lahko odklika na spodaj navedeni naslov E ↑klíkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
odklopíti seSSKJ odklópiti seSSKJ -im se dov. (ī; ọ̄ ọ̄) pog. prekiniti kako dejavnost ali začeti se ukvarjati z nevsakdanjo dejavnostjo z namenom duševne ali telesne sprostitve: Pomaga, če zamenjam okolje in se odklopim, na primer s šivanjem, pleskanjem sten, poslušanjem dobre glasbe E (↑)(pri)klopíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
odlogírati se -am se dov. (ȋ) pog. odjaviti se kot uporabnik računalnika, spletne strani, sistema: Če mogoče koga zanima, zakaj sem se odlogiral, naj povem, da zato, ker sem bil sit vaših večnih prepirov E ↑logírati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
odlóžni -a -o prid. (ọ̑) ki je v zvezi z odlogom: odložni rok; odložni veto odložilni veto; odložno plačilo; Če je pogodba sklenjena z odložnim pogojem, je do uresničitve tega pogoja negotovo, ali bo pogodba sploh stopila v veljavo E (↑)odlòg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
opozorílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) opozorílna stávka -e -e ž (ȋ, ȃ)
kratkotrajno prenehanje dela z namenom opozoriti na prihajajočo stavko, če se ekonomske, politične zahteve stavkajočih delavcev ne bi izpolnile: splošna opozorilna stavka; opozorilna stavka zdravnikov; Delavci so za nekaj ur prekinili delo z opozorilno stavko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
opŕsnica -e ž (ȓ) 1. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnicaSSKJ: Če moški pacient navaja bolečine za oprsnico pri naporu, kar da misliti, da gre za angino pektoris oziroma bolečino srca zaradi motnje v prekrvitvi srčne mišice, takoj opravimo obremenitveno testiranje 2. priprava iz jermenov in zaponk, ki se živali, zlasti psu, namesti okoli vratu in čez prsi, da se jo lahko vodi: Psi, ki vodijo slepe, so označeni z rdečim križem na oprsnici E (↑)opŕsen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
outputSSKJ -a cit. [áu̯tput] m (ȃ) količina česa, kar je izdelano, narejeno z ročnim, strojnim, umskim delom; izložek: kulturni output; raziskovalni output univerze; znanstveni output; Če bodo vsi v verigi dobaviteljev samo nižali cene, se bo nižal tudi output, večala brezposelnost, skratka, ekonomsko se bo nazadovalo E ← agl. output 'proizvodnja, produkcija' iz out 'ven, iz' + put 'položiti, spraviti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
ozemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr. 1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje 2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami E ↑ozemljíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
paélja -e in paella -e cit. [paélja] ž (ẹ̑) španska, po izvoru katalonska jed iz riža, morskih sadežev, piščančjega, zajčjega mesa in zelenjave: Če nas flamenko in paelja spominjata na Španijo, kaj je sinonim za Slovenijo, po čem nas Španci prepoznajo? E ← špan., katalon. paella, prvotno 'ponev', ← stfrc. paële < lat. patella 'ponev, pladenj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
panetón -a m (ọ̑) pecivo, navadno z rozinami in kandiranim sadjem: Če bo šlo vse po načrtih, bo že naslednje leto na škatlah panetonov videti logotip za izvirnost, ki zagotavlja, da je bil kolač izdelan po tradicionalnih metodah E ← it. panettone iz panetto 'majhen hlebec' iz pane 'kruh' < lat. pānis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
panorámskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) panorámska césta -e -e ž (ȃ, ẹ́)
cesta, speljana po pobočju, slemenu, s katere je lep razgled: Ko bo Pohorje nekoč povezano v enoten turistični izdelek, ko bo z enega dela Pohorja na drugega mogoče priti tudi po panoramski cesti na tisoč metrov visokem obrobju, bo oddih tam pravi raj
panorámska míza -e -e ž (ȃ, í)
mizi podobna plošča z zemljepisnimi imeni, navadno krajev, voda in vzpetin, in nakazanimi smermi do njih: Če z vrha ne boste vedeli, kam, poglejte na okroglo panoramsko mizo z zemljevidom, ki vam bo nakazal pravo smer in pot
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
parkírniSSKJ -a -o prid. (ȋ) parkírna híša -e -e ž (ȋ, í)
stavba za parkiranje motornih vozil; garažna hiša: parkirati v parkirni hiši; podzemna parkirna hiša; Občina je s podjetjem podpisala pogodbo za ureditev razsvetljave v parkirni hiši, ki ima tri pokrite in eno odkrito etažo
parkírni lístek -ega -tka m (ȋ, ȋ)
potrdilo o plačani parkirnini na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno: kupiti parkirni listek; Če se odpeljete v širše mestno središče, morate pod vetrobranskim steklom pustiti izpolnjeni parkirni listek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pásjiSSKJ -a -e prid. (á) pásja procésija -e -e ž (á, ẹ̑) ekspr.
nepomembna javna prireditev: udeležiti se vsake pasje procesije; Ob sobotah in nedeljah se ne dogaja tako rekoč nič, če hočejo novinarji napolniti strani, morajo na skoraj vsako pasjo procesijo
pásja šóla -e -e ž (á, ọ̑)
tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa: policijska pasja šola; Prvi korak je obisk pasje šole oziroma najbližjega kinološkega društva, kjer bodo izšolani strokovnjaki pomagali tečajnikom in njihovim psom
pásje zavetíšče -ega -a s (á, í)
začasno bivališče za zavržene pse: nelegalno pasje zavetišče; Kinologi in mediji se neprestano trudijo, da bi ljudje, ki si želijo imeti psička te ali one pasme, raje posvojili kakšnega psa, ki se je zaradi neprijaznih okoliščin znašel v pasjem zavetišču
pásji hotél -ega -a m (á, ẹ̑)
podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni: Zanima ga, kje je kakšen dober pasji hotel, po možnosti v bližini Ljubljane
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pedalíranje -a s (ȋ) 1. pritiskanje na pedal kolesa: enonožno pedaliranje; Brez električnega pogona gre pedaliranje prav lahko, ker je konstrukcija kolesa posrečena 2. ekspr. vožnja s kolesom: Na čakalni listi je bilo vsaj 200 pedaliranja željnih in na koncu je Kras doživelo kar 700 kolesarjev, če ne še kakšen več E ↑pedalírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pédopsihológ -a m, člov. (ẹ̑-ọ̑) med. strokovnjak za otroško psihologijo: Pediatri in pedopsihologi ugotavljajo, da se otrok bolje in hitreje – pa tudi bolj skladno – razvija, če ni obdan z množico igrač E po zgledu agl. pedopsychologist iz gr. paĩs 'otrok, dete' + (↑)psihológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pekáčSSKJ -a m (á) zapisovalnik podatkov na CD-, DVD-nosilec: vgraditi pekač; zamenjati pekač; Če se vam ne mudi, počakajte eno leto, ko bo trg poln takšnih pekačev in bo za izpopolnjen snemalnik treba odšteti le še desetino te cene E (↑)pêči
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
penzionêr -ja [penzijoner] m, člov. (ȇ) pog. upokojenec: Če hočete imeti delo pri vaši hiši opravljeno temeljito, najemite izkušenega penzionerja ali pa človeka, ki je tik pred upokojitvijo E ← nem. Pensionär ← frc. pensionnaire iz (↑)pénzija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pêrzijec -jca m, živ. (é) maček perzijske pasme: mešanec med perzijcem in navadnim mačkom; Če je še nedolgo od tega večina felinološko nepoučenih pri nas od pasemskih muc poznala kvečjemu perzijce, je zdaj mogoče videti že prav raznovrstno paleto E univerbizirano iz pêrzijski máček
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
petardíranje -a s (ȋ) metanje petard: Pokanje ni moteče samo za ljudi, temveč tudi za štirinožce, in petardiranje živali je prav tako kaznivo, kot če bi šli s pokalicami nad človeka E iz petardírati iz (↑)petárda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pírsing -a in piercing -a cit. [pírsing-] m (ȋ) 1. prebadanje mehkih delov telesa in nameščanje kovinskega nakita skoznje: pirsing in tetovaže; Če se zaradi lepotnih razlogov odločate za pirsing, dvakrat premislite, saj skriva veliko stranskih učinkov – od bolečin in vnetih živcev do okužb in hepatitisa 2. tak nakit: pirsing v nosu; Vse bolj množična uporaba pirsingov (raznih uhanov, kovinskih obročkov in predmetov v telesu) onemogoča krvodajalstvo E ← agl. piercing iz pierce 'prebadati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
píši-bríši -- v prid. rabi (í-í) 1. ki je izdelan tako, da se po njem z lahkoto piše in briše: Če napisanih vsebin ni potrebno prenašati na digitalne medije, ampak zadostuje papir oziroma tabla, uporabimo enostavne piši-briši magnetne table 2. ki je namenjen za pisanje po taki površini: Po tej tabli lahko pišemo s piši-briši flomastrom E (↑)písati + (↑)brísati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
PMS -- in -ja [pəməsə̀] m (ə̏) krat. skupek simptomov, značilnih za čas pred menstruacijo; predmenstrualni sindrom: sindrom PMS; Če vam nagaja predmenstrualni sindrom (PMS), vas bodo zagotovo razveselili izidi raziskav, ki potrjujejo večplastno delovanje soje pri težavah s PMS E ← agl. PMS, kratica za p(re)m(enstrual) s(yndrome) 'predmenstrualni sindrom'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pohódniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) ki je narejen tako, da se po njem lahko hodi: pohodne plošče na pločniku; pohodna površina; Če smo se odločili za pohodno streho, lahko nasujemo prod ali položimo okrasne betonske ali kakšne drugačne plošče E ↑pohodíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
poklíkati -am dov. (ȋ) 1. drugega za drugim klikniti: poklikati svoj izbor; poklikati vse podstrani; Datoteke, ki jih želimo arhivirati, lahko določimo na dva načina – izberemo celoten imenik ali pa datoteke poklikamo posamično 2. pritisniti navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbrati možnost, funkcijo, prikazano na zaslonu računalnika; klikniti (1): dvakrat poklikati; Dejstvo je neizpodbitno – če sami ne poklikamo trojanca ali z virusom okužene datoteke, skoraj ni načina, da bi se ta naselil v naš računalnik E ↑klíkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
poligráfSSKJ -a m (ȃ) naprava, ki z zaznavanjem in zapisovanjem določenih fizioloških pojavov kaže, kdaj preiskovanec ne govori resnice; detektor lažiSSKJ: uporaba poligrafa; Imam dober spomin, prepričan sem, da ga ima tudi on, zato ga pozivam, naj gre s svojo izjavo še enkrat v javnost, nato pa na poligraf, če si upa E ← agl. polygraph iz (↑)poli... + tvor. od gr. gráphō 'pišem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
popízditi -im dov. (ī ȋ) vulg. zelo se razjeziti, razburiti in navadno začeti grobo, glasno preklinjati: Pogledam skozi okno in zarobantim, da bom čisto zares popizdila, če bom morala po vsem skupaj še v tem dežju hoditi do doma E ↑pízditi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
popredálčkati -am dov. (ȃ) ekspr. uvrstiti v skupine glede na enake ali podobne lastnosti: Če imate otroka v vrtcu, vas popredalčkajo glede na premoženjsko stanje vaše družine E ↑predálčkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pórcijski -a -o prid. (ọ́) ki je namenjen za določeno, natančno odmerjeno količino jedi: porcijski modelček; porcijski pekač; porcijska riba; Iz kletk ribogojnice je ob zadnjem neurju pobegnilo kar 200.000 brancinov, med katerimi je vsaj 50 tisoč brancinov že pridobilo porcijsko velikost (okoli 35 dag) E (↑)pórcijapórcijsko prisl. (ọ́)
porcijsko razdeliti; porcijsko narezan; Super je, če že omako in testenine porcijsko zmešate, preden gre oboje na krožnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
potrésnikSSKJ -a m (ẹ̑) gradb. zidak, navadno vogelni, skozi katerega se napelje armaturno železo; protipotresnik, protipotresni zidak: Vse skupaj je povsem enako, kot če bi prvi zidarski mojster postavil dobre temelje novi hiši, zbetoniral potresnike in plošče ter postavil še nosilne stene zanjo E (↑)potrès
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
povozítiSSKJ -vózim dov. (ī ọ́) pog. namerno ali nenamerno zamenjati besedilo, datoteko z drugim besedilom, drugo datoteko: Ko vas program vpraša, če želite povoziti obstoječe datoteke, odgovorite pritrdilno E (↑)vozíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
povpréčništvo -a s (ẹ̑) ekspr. 1. stanje, lastnost povprečnega (človeka): Dolgočasna vsakdanjost prevladuje v povprečništvu pomehkuženega porabniškega Zahoda 2. povprečno ravnanje ali dejanje: Vrnila se bom le v primeru, če bom začutila, da se lahko uspešno kosam z najboljšimi; povprečništvo me nikakor ne zanima E (↑)povpréčnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
preslédnica -e ž (ẹ̑) tipka na računalniški tipkovnici, s katero se v besedilo vnese presledek: pritisniti preslednico; Med tipkanjem se zelo rado zgodi, da nam vskoči kakšna nezaželena črka, težave pa so tudi s preslednico, ki se velikokrat vtipka dvojno ali trojno, če je s palcem ne zadenemo dovolj natančno E (↑)presléden
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pribítSSKJ -a -o prid. (ȋ) pog. ki je omamljen, pijan; zadet: Če kadiš res dobro travo, si pribit gotovo še šest ur E (↑)pribíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pritléhnost -i ž (ẹ̑) ekspr. lastnost, značilnost pritlehnega: politična pritlehnost; Če se vnaprej odrekamo visokim ciljem, smo že vnaprej pristali na pritlehnost E ↑pritléhen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
próaktíven -vna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki deluje, ravna spodbudno in odgovorno glede na razpoložljive možnosti: proaktivni tuji kapital; proaktivna metoda; proaktivno delovanje; Nove poslovne strategije ni mogoče izpeljati, če direktor ni proaktiven E ← agl. proactive iz (↑)pró... + (↑)aktívenpróaktívno prisl. (ọ̑-ȋ)
proaktivno usmerjena dejavnost; Svet delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu proaktivno deluje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
prótialergíjski -a -o prid. (ọ̑-ȋ) 1. ki ne povzroča alergijske reakcije; antialergijski (1): protialergijska posteljnina; Astmatikom in vsem, ki imajo težave z alergijami, priporočajo svoje protialergijske vzglavnike, polnjene z volno, puhom ali perjem 2. ki deluje proti alergiji; antialergijski (2): protialergijsko mazilo; Če ste alergični na pike žuželk, nikakor ne pozabite na protialergijska zdravila E iz próti alergíji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
prótitóčni -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki se uporablja proti toči: protitočna obramba; protitočna raketa; Lanska neurja so protitočne mreže zdržale, in če so zdržale lani, bodo tudi še naslednjih 20 let E iz próti tóči
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
puzzle2 -el cit. [pázle] in púzle -el ž mn. (ȃ; ȗ) 1. sestavljanka iz ploščic nepravilnih oblik z narisanim delom slike, ki nastane na koncu sestavljanja; puzzle1 (1), puzzli (1): Kratkočasi se z zlaganjem puzzel | Ko dobi za rojstni dan puzle, ugotovi, kako zelo je talentirana za njihovo sestavljanje 2. kar je sestavljeno iz več elementov, delov; puzzle1 (2), puzzli (2): Zaradi svoje prihodnosti sem se moral kot del puzzel vklopiti v celotno dogajanje | Dokler gre le za majhne rane, ni težav, težje je, če se zgodi kaj hujšega, saj ljudje nismo puzle, da bi nas lahko sestavil skupaj E ↑puzzle1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
računálniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ) računálniška ígrica -e -e ž (ȃ, ȋ)
igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; videoigra, videoigrica: igrati računalniške igrice; Če šolar med počitnicami postane žrtev zasvojenosti z računalniškimi igricami, bo imel ob začetku novega šolskega leta resne težave
računálniška mréža -e -e ž (ȃ, ẹ́)
povezava vozliščnih in osebnih računalnikov: lokalna računalniška mreža; svetovna računalniška mreža; Preko računalniških mrež lahko današnji koncerni, ki bi bili prej nevodljivi, usklajujejo delo več sto tisoč sodelavcev
računálniška písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
obvladanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter poznavanje nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: Danes se je prag računalniške pismenosti rahlo dvignil
računálniška simulácija -e -e ž (ȃ, á)
virtualna, računalniška predstavitev predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene: Kljub najsodobnejšim računalniškim simulacijam ostajajo podnebni pojavi včasih uganka
računálniška tomografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (1): preiskava z računalniško tomografijo; Znanstveniki upajo, da bi lahko zdravniki že v dveh letih z računalniško tomografijo dobivali natančne podatke o kakovosti pacientovih kosti
računálniška umétnost -e -i ž (ȃ, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik: mednarodni festival računalniške umetnosti; Umetnik slovenskega rodu je eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje
računálniški tomográf -ega -a m (ȃ, ȃ)
naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (2): Bolnišnica je dobila najsodobnejši računalniški tomograf, ki prikaže tridimenzionalno sliko pljuč in daje več informacij
računálniški tomográm -ega -a m (ȃ, ȃ)
rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; CT1 (3): Sumila sem na metastazo, kar pa smo z računalniškim tomogramom ovrgli
računálniški vírus -ega -a m (ȃ, ȋ)
računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: Kakor pravijo statistike razvijalcev protivirusnih programov in podobne tehnologije, je število znanih računalniških virusov že preseglo milijon, vsak dan pa se pojavi 20.000 novih škodljivih programov
računálniško jezikoslôvje -ega -a s (ȃ, ȏ)
večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika: Na področju ustvarjanja nacionalnih korpusov je ravno računalniško jezikoslovje tisto, ki zavzema vedno bolj pomembno mesto v okviru jezikoslovnih raziskav
računálniško omréžje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij: brezžična računalniška omrežja; postavitev računalniškega omrežja; Zmogljiva računalniška omrežja naj bi prevzela vlogo današnjih samostojnih računalnikov
računálniško opismenjevánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: program računalniškega opismenjevanja; delavnice za računalniško opismenjevanje; Spodbujanje računalniškega opismenjevanja lahko prinese konkretne rezultate in izboljša zaposljivost prihodnjih iskalcev zaposlitve
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
rasterizírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti raster: Dobra lastnost je ta, da je tisk zelo hiter, če imamo razmeroma hiter računalnik, saj se dokumenti rasterizirajo v računalniku hitreje kakor v krmilniku tiskalnika E (↑)ráster
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
razdržávljenje -a s (á) sprememba družbenega, kolektivnega v zasebno: Če naj bi lastništvo ostalo predvsem slovensko, bi morala biti privatizacija nujno postopna: domačega kapitala za hitro razdržavljenje ni bilo dovolj E (↑)razdržáviti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
reciklíranje -a s (ȋ) 1. ponovna uporaba že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu: recikliranje odpadnega papirja; stroški recikliranja; Načrtovani regijski centri so osnovni pogoj za izrabo potencialnih možnosti recikliranja, ponovne uporabe odpadkov in uporabe sekundarnih surovin 2. ekspr. ponovna uporaba, oživljanje, reaktualizacija: Incident bi lahko odpravili kot nesrečno epizodo industrije, ki je odkrila veselje do recikliranja starih idej, če ne bi pri njej iskal inspiracije ameriški pravosodni minister E ↑reciklírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
redukcíjskiSSKJ -a -o in redúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú) redukcíjska diéta -e -e [dijeta] in redúkcijska -e ž (ȋ, ẹ̑; ú)
shujševalna dieta, ki jo sestavi strokovnjak glede na posameznikovo zdravstveno stanje in s katero se telesna teža zmanjša z manjšim dnevnim vnosom kalorij: Če ugotovimo povišano telesno težo ali povišan delež maščobe, sta potrebna redukcijska dieta in program telesne dejavnosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
referéndumski -a -o prid. (ẹ̑) ki se nanaša na referendum: referendumski izid; referendumska pobuda; referendumsko vprašanje; Posebno poglavje so referendumska območja izražanja volje ljudi, in če že ni več mogoče prirejati rezultatov glasovanja, je mogoče do njih priti z risanjem meja referendumskega območja E (↑)referéndumreferéndumski môlk -ega -a [mou̯k] m (ẹ̑, ȏ)
prepoved predvolilne propagande navadno dan pred referendumom: Na ministrstvu za notranje zadeve bo med referendumskim molkom delovala dežurna služba, kamor lahko državljani sporočijo podatke o kršitvah referendumskega molka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
regionálec -lca [regijonaləc] m (ȃ) 1. člov. kdor si prizadeva za koristi, uveljavitev določene regije: Regionalci pravijo, da ne bodo slepo sledili navodilom iz prestolnice 2. kar deluje na regionalni ravni: Slovenski letalski prevoznik bo ostal regionalec 3. člov. prebivalec določene regije: Če bi takrat vladna koalicija prisluhnila lokalcem in regionalcem, bi bilo financiranje že nekaj let urejeno E univerbizirano iz regionálni predstávnik, prebiválec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
restart -a cit. [ristárt] m (ȃ) ponovni zagon: Če ne želimo prekiniti delovanja nadrejenega strežnika, bomo morali parametre za replikacijo dodati v kratkem restartu strežnika E ← agl. restart iz (↑)re… + (↑)stárt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
restrukturírati -am dov. in nedov. (ȋ) ponovno strukturirati: Če se v banko intenzivno ne vlaga, jo je treba prej ali slej povezati s katero drugo, jo prodati ali pa temeljito restrukturirati E ← nem. restrukturieren iz (↑)re… + (↑)strukturírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
return -a cit. [ritə̀rən] m (ə̏) tipka na računalniški tipkovnici za potrditev operacije, ukaza z oznako return ali enter; enter, vnašalka (2): Če želite pisati po sredini lista, vam ni treba več pritiskati tipke return, ampak enostavno dvakrat kliknete in program bo potrebno število prelomov vrstice in tabulatorjev vstavil sam E ← agl. return, prvotno 'povratek, obrat'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
rólati -am nedov. (ọ̑) 1. voziti se z rolerji: Če znate rolati, se boste laže naučili tudi drsati, saj že obvladate ravnotežje 2. pog. zvijati cigarete: Če uživalci mehkih drog ne morejo javno rolati, lahko zdaj javno pijejo vsaj svojo priljubljeno osvežilno pijačo 3. pog. predvajati, reproducirati glasbo, posnetke: Anglija postaja nemogoče komercialna, klubska scena ni za nikamor, vsi rolajo isto brezzvezno glasbo E ← agl. roll, prvotno 'valjati, kotaliti'rólati se -am se nedov. (ọ̑) pog., s smiselnim osebkom v dajalniku
mešati se: Od predvolilnega vzdušja se nam že rola; zdržati moramo še poldrugi mesec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
RÓM -a in RÔM -a m (ọ̑; ȏ) krat. neizbrisljiv bralni računalniški pomnilnik: Cena kartice je 700 dolarjev, če pa podjetju vrnete stari procesor in ROM, vam vrnejo 200 dolarjev E ← agl. ROM, kratica za r(ead-)o(nly) m(emory) 'bralni pomnilnik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
rótavírus -a m (ọ̑-ȋ) med. močno kužni virus, ki povzroča okužbo prebavil, zlasti pri otrocih: okužba z rotavirusom; Rotavirus je zelo trdovraten, nalezljiv in nevaren predvsem za male otroke, če se zaradi prebavnih motenj izgubljena telesna tekočina ne nadomesti dovolj hitro in v potrebni količini E ← nlat. rotavirus iz lat. rota 'kolo' + (↑)vírus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sadjejédec -dca m, člov. (ẹ̑) 1. kdor se prehranjuje samo s sadjem, zelenjavo, jedrci in semeni nekaterih rastlin; frutarijanec: Ugotavljam, da je v Sloveniji že kar nekaj prepričanih sadjejedcev, ki so si po več mesecih in celo letih sadno-zelenjavne prehrane dali pregledati kri in rezultat je bil odlična krvna slika 2. ekspr. kdor rad jé sadje: Če si bolj sadjejedec, potem si nakupi sadja E ↑sadjejéd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sámozaposlíti se -ím se dov. (ȃ-ī ȃ-í) ustanoviti svoje podjetje in se zaposliti v njem: Če se delavec samozaposli in ob tem prejme subvencijo, mora ohraniti status samostojnega podjetnika vsaj dve leti E (↑)samo... + (↑)zaposlíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sámozdravílni -a -o prid. (ȃ-ȋ) 1. ki je v zvezi z zdravljenjem samega sebe z uporabo zdravil brez recepta, s pomočjo zdravilnih zelišč, alternativne medicine, s postom: Zvok gonga pomaga, da se na telesni in duševni ravni vzpostavi harmonično, samozdravilno energetsko ravnovesje 2. ki je v zvezi z zdravljenjem samim od sebe: Če boste med okrevanjem brezskrbni, boste telesu pomagali, da aktivira in uporabi vse samozdravilne zmožnosti E (↑)samo... + (↑)zdravílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
scintigrafíja -e ž (ȋ) med. preiskava, pri kateri se s posebno kamero naredi slika preiskovanega organa na podlagi šibkega sevanja prej vnesene radioaktivne snovi: Bolniku opravijo rentgensko sliko pljuč, v primeru drugih simptomov pa še druge preiskave, denimo scintigrafijo kosti, če bolnik toži zaradi bolečin v kosteh E ← agl. scintigraphy, nem. Szintigraphie iz lat. scintillāre 'iskriti se' iz scintilla 'iskra' + (↑)grafíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sesúvanje -a s (ú) pog. 1. onemogočanje, preprečevanje delovanja: Bolje bi bilo, da se ukvarja s promocijo lastnih projektov, kot da energijo vlaga v sesuvanje tistega, kar šele pripravljajo njegovi kolegi 2. prenehanje delovanja: Zamiki pri prenosu, zasedene zveze na strani ponudnikov storitev in sesuvanje spletnih iskalnikov razkrivajo celotno zgodbo o nepopolnosti sodobne informacijske tehnologije 3. jemanje pomena, veljave, vrednosti: Če se danes kdo junači s sesuvanjem partijskega režima, mu je treba prišepniti, da je že davno mrtev E ↑sesúvati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sfalíti -ím dov. (ī í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešitiSSKJ: Izstrelek napadalcev je sfalil tarčo 2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti; zgrešitiSSKJ: Pijanec je bil tako nabasan, da je sfalil blok in skoraj vlomil, ker ni mogel odkleniti vrat 3. narediti napako; zgrešitiSSKJ, zmotiti seSSKJ: sfaliti z naslovom; Poročilo varuha človekovih pravic nas točno opozarja, kje smo sfalili, česa kje nismo naredili 4. zmanjkati do polne mere, do določene meje: Zelo dobri smo bili, sfalil nam je le kanček sreče
// zmanjkati: sfaliti za plače; Če se bo trend zviševanja porabe nadaljeval, bo nafte sfalilo že čez 10 let E ↑falíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
shift -a cit. [šíft] m (ȋ) tipka na računalniški tipkovnici, ki v kombinaciji z drugo tipko izvede drugotno funkcijo te tipke; dvigalka: Če pritisnemo kombinacijo shift in F1, se kazalec miške spremeni v puščico z vprašajem E ← agl. shift, prvotno 'premik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
singléščina -e ž (ẹ̑) angleščina z elementi kitajščine, malajščine in indijskih jezikov, kakršna se govori zlasti v Singapurju: Če greste v Singapur in na ulici slišite singleščino, je ne boste razumeli – če ne znate tudi kitajščine E po zgledu agl. Singlish iz sin(gapúrski) + (↑)(an)gléščina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
skeníranje -a s (ȋ) 1. pretvorba napisanega ali naslikanega na papir v elektronsko obliko z elektronsko napravo: skeniranje knjig; Obdelava podatkov obsega skeniranje in optično prepoznavanje popisnih obrazcev
// ekspr. hitro branje, pregled: Preletite razprti strani časnika in če vas nič ne pritegne, obrnite stran in nadaljujte s skeniranjem 2. vnos črtne kode v računalnik: Dosledno skeniranje črtne kode bi zmanjšalo napake pri izdaji zdravil 3. pregled stanja: Po končanem skeniranju datoteke se prikaže pogovorno okno s sporočilom o najdenih napakah
// ekspr. pozorno, kritično opazovanje: Po skeniranju okolice sem ugotovila, da je še vse na istem mestu E ↑skenírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
slániSSKJ -a -o prid. (á) slána žétev -e -tve ž (á, ẹ̑)
pospravljanje soli na solinah; žetev soliSSKJ: Če računamo, da povprečno priden solinar pridela kakih sedem do osem ton soli na dan (vsako tono je treba trikrat obrniti), je jasno, da bo pospravljanje slane žetve še trajalo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
slovénskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) slovénska pomlád -e -i ž (ẹ́, ȃ)
1. čas pred demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Spomnil bi, da prav v teh dneh praznujemo obletnico dogodkov, ki so naznanili slovensko pomlad in kasneje slovensko osamosvojitev
2. gibanje za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Nobena sedanja politična usmeritev nima niti dejanske niti moralne pravice, da se razglaša za edinega pravega dediča slovenske pomladi
3. stranke, ki so nastale iz gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Če bi se upoštevali volilni rezultati, bi seveda v kateri koli kombinaciji teh treh strank slovenska pomlad imela večino
slovénski tólar -ega -ja m (ẹ́, ọ̑) od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006
denarna enota Republike Slovenije; SIT: Zaradi visokega povpraševanja po devizah in krepitve ameriškega dolarja se je v prvi polovici leta nadaljevalo razvrednotenje slovenskega tolarja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
snemálnikSSKJ -a m (ȃ) 1. elektronska naprava za snemanje slike, zvoka: Digitalni snemalnik lahko deloma nadomesti klasični videorekorder 2. električna priprava za zapisovanje in reprodukcijo govorjenih besed; diktafonSSKJ, narekovalnik: Ko me je vprašal, če sem vse zabeležila, sem prikimala in mu pokazala vklopljeni snemalnik E (↑)snémati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
solírati -am nedov. (ȋ) 1. peti, igrati sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: Od štirih skladb je pri prvih dveh soliral harmonikar, pri drugih dveh saksofonist in pri zadnji vokalistka
// peti, igrati sam, ne skupaj z drugimi: Priljubljeni frontman znane skupine že 30 let uspešno solira in ustvarja izvirno glasbo na svetovnih odrih 2. pog. delovati brez pomoči, upoštevanja drugih: Če predsednik vlade nima prave avtoritete, to koalicijski partnerji hitro začutijo in začnejo solirati E (↑)sólo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sòorganizírati -am nedov. in dov. (ȍ-ȋ) skupaj s kom organizirati: Če ste kdaj organizirali ali soorganizirali kakšno prireditev, potem gotovo veste, koliko priprav je potrebnih E (↑)sò... + (↑)organizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
splétni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi s spletom: spletni brskalnik; spletni naslov; spletne storitve; Naš spletni strežnik je bil zasut z naročili, ki bi jih bilo verjetno še več, če se vmes ne bi sesul E ↑splètsplétna strán -e -í ž (ẹ̑, ȃ ȋ)
mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine: spletna stran podjetja; obiskovalci spletne strani; Po razgibani debati se je okrogla miza končala, še naprej pa je mogoče svoje mnenje izraziti na spletni strani
splétna umétnost -e -i ž (ẹ̑, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet; netart: Prednost spletne umetnosti je v tem, da je umetnikov atelje lahko že kar galerija, galerija spletne umetnosti pa je le zbirka povezav do umetnin samih
splétni dnévnik -ega -a m (ẹ̑, ẹ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; blog: pisanje spletnega dnevnika; Je že res, da blogersko spletišče deluje samo nekaj mesecev, a vendarle bi od piscev spletnih dnevnikov pričakovali malce več zagnanosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
statín -a m (ȋ) farm. zdravilo za zniževanje vrednosti maščob v krvi: visoki odmerki statinov; Statine dobivajo vsi bolniki, ki imajo izražene dejavnike tveganja za nastanek možganske kapi, zlasti če imajo tudi sladkorno bolezen E ← agl. statin, nem. Statin, nejasnega izvora
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
státusSSKJ -a m (ȃ) státus opazoválca -a -- [opazovau̯ca] m (ȃ, ȃ)
položaj kandidata za člana kakega združenja, organizacije: Društvo je imelo štiri leta status opazovalca v združenju davčnih svetovalcev evropskih držav in je pred kratkim postalo njegov član
státus opazoválke -a -- [opazovau̯ke] m (ȃ, ȃ)
položaj kandidatke za članico kakega združenja, organizacije: Že jeseni se utegne zgoditi, da bo stranka dobila status opazovalke, če že ne stalne članice, kar je njen končni cilj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
strésno prisl. (ẹ̑) izraža stanje odziva organizma na škodljive (zunanje) vplive: Zelo stresno je, če se na dopust in pozneje na začetek dela ne pripravimo v miru E (↑)strésen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
styling -a cit. [stájling-] in stájling -a m (ȃ) 1. ukvarjanje s celostno podobo posameznika, zlasti glede oblačenja, pričeske, dodatkov: Vaš studio se ukvarja predvsem s stylingom za najrazličnejše revije, prireditve, reklame | Gospe čedalje pogosteje prosijo strokovnjake za nasvet na področju mode in stajlinga 2. celostna podoba posameznika: Stylingi so bili smiselno dodelani s torbicami in elegantno obutvijo, okrašeno z biserčki | Morda bi si moški drznili več, če ne bi bili stajlingi v modnih revijah tako očitno gejevsko obarvani E ← agl. styling iz (↑)stíl
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sudóku -ja m (ọ̑) logična uganka v obliki velikega kvadrata z devetimi vrsticami in devetimi stolpci, razdeljenega na devet manjših, v katere se vpisujejo manjkajoče številke od ena do devet, ki se ne smejo ponoviti znotraj vrstice, stolpca in manjših kvadratov: reševanje sudokuja; Sudoku ima vrsto lastnosti, zaradi katerih bo postal ena najbolj znanih ugank v zgodovini človeštva, če ne celo kar največja E ← agl. sudoku ← jap. sūdoku iz sū 'število' + doku 'sam, samostojen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
súperca1 -- prid. (ȗ) pog., navadno v povedni rabi izvrsten, odličen: res superca film; Fantje so superca, nobenega se ne bi branila E iz súperica iz (↑)súpersúperca2 prisl. (ȗ) pog.
biti superca zadovoljen; Bilo bi superca, če bi bila naloga gotova do naše vrnitve
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
superman -a cit. [súpermen] in súpermen -a m, člov. (ȗ) ekspr. nadpovprečno sposoben moški, ki je navadno uspešen na več področjih; supermoški: Nisem superman, čeprav mi tekmeci tega ne verjamejo | Katastrofa zna biti popolna, če ne bo kakšnega supermena E ← agl. superman iz (↑)super... + man 'moški, človek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
surfatiSSKJ -am cit. [sə̀rfati] in sŕfati -am nedov. (ə̏) pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati, deskati (3): Če surfate po internetu, je dobro, da to počnete varno | Še najraje ob prostih urah srfam po spletu in srkam kakšno kavico E ← agl. surf, prvotneje 'deskati na valovih', prvotno 'butanje, kipenje valov'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
šminkêrski -a -o prid. (ȇ) pog. ki se nanaša na šminkerje ali šminkerstvo: šminkerski avto; šminkerski videz; šminkerska oprava; Potrošniki tudi v krizi potrebujejo kaj lepega, celo šminkerskega, če že ne boljšega E ↑šminkêr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
špórtnost -i ž (ọ̑) 1. lastnost, značilnost športnega: poudarjati športnost avtomobila; dajati pridih športnosti; Z ambicioznostjo, športnostjo in videzom manekenke za kopalke je že postavila na noge miniindustrijo potrebščin za ekstremne športe 2. ravnanje ali vedenje, pri katerem se upoštevajo ustaljena pravila izvajanja športa in se kaže primeren odnos do soigralcev pri igri, tekmi: izkazovati športnost in strpnost; nagrada za športnost; Nekakšen kodeks, v katerem bi klubi opredelili meje športnosti in korektnosti, ne pride v poštev, če ga klubi potem ne spoštujejo E (↑)špórten
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
štóparski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na štoparje ali štopanje: štoparski prostor; Če ima štopar štoparsko izkaznico, je zavarovan kot sopotnik v avtomobilu E ↑štópar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
tabuizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati iz česa tabu: Če starši ne govorijo o spolnosti oziroma jo tabuizirajo ali celo negativno stigmatizirajo kot nekaj grdega, bo otrok to negativno konotacijo najverjetneje obdržal tudi v odrasli dobi E (↑)tabú
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
tag -a cit. [têg-] m (ȇ) 1. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih; oznaka (1), značka (1): Vsak tag mora biti zaključen, kar v HTML-ju ni nujno 2. niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin; oznaka (2), značka (2): Če je tvoj spletni dnevnik povezan s to temo, dodaj tag: vlada, kultura, volitve E ← agl. tag 'ploščica, etiketa'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
telefónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) telefónska kártica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. plastična kartica za uporabo javnega stacionarnega telefona; telekartica: uporabljati ponarejeno telefonsko kartico
2. kartica za polnjenje računa mobilnega telefona: Ponujajo več telefonskih kartic različnih mobilnih operaterjev
telefónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
naprava, ki predvaja posneto uporabnikovo sporočilo in shranjuje posnetke sporočil telefonskih klicev; avtomatski (telefonski) odzivnikSSKJ, avtomatska tajnica, telefonski odzivnik (3): Pred nekaj leti je na mojo telefonsko tajnico kar naprej prihajalo sporočilo neke ženske, vendar nisem mogel prav razumeti, kaj hoče povedati
telefónski odzívnik -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. telefonska storitev, ki uporabniku omogoča dostop do različnih informacij: Osnovne informacije so zavarovancem na voljo tudi na avtomatskem telefonskem odzivniku
2. telefonska storitev, ki uporabniku posreduje informacije o klicu: Telefonski odzivnik se javi, če je klicana številka (operater) zasedena, preusmeritev klica na odzivnik se pri tem opravi avtomatsko
3. naprava, ki predvaja posneto uporabnikovo sporočilo in shranjuje posnetke sporočil telefonskih klicev; avtomatski (telefonski) odzivnikSSKJ, avtomatska tajnica, telefonska tajnica: Na telefonskem odzivniku imam že nekaj časa sporočilo, da me ni doma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
tórbičarstvo -a s (ọ̑) kraja torbic: Drznih tatvin, torbičarstva, goljufij in uličnih ropov bi lahko bilo manj, če bi ljudje bolj pozorno gledali okrog sebe E ↑tórbičar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
trímati -am nedov. (ȋ) rekreativno hoditi, teči, delati razgibalne vaje; trimčkati: Če še niste začeli trimati, začnite danes E (↑)trím
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
várnostniSSKJ -a -o prid. (á) várnostna blazína -e -e ž (á, í)
napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; airbag, varnostni meh, zračna blazina: čelna varnostna blazina; stranska varnostna blazina; zračna varnostna blazina; Varnostna blazina je učinkovita samo, če se hkrati uporablja tudi varnostni pas
várnostna kópija -e -e ž (á, ọ́)
kopija podatkov na ločenem pomnilniškem mediju: izdelava varnostnih kopij; shranjevanje varnostnih kopij; Podjetja zagotavljajo varnost podatkov tudi tako, da sama izdelajo varnostne kopije in jih razporedijo na več računalnikov ali spletnih strežnikov
várnostna nítka -e -e ž (á, ȋ)
nitki podoben plastičen trakec, vstavljen v papir bankovca ali dokumenta kot dokaz njegove pristnosti, neponarejenosti: Bankovec za 10 evrov je pred ponarejanjem zavarovan z vodnim znakom, varnostno nitko in posebnim trakom iz svetleče folije
várnostni méh -ega -a m (á, ẹ̑) pog.
napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; airbag, varnostna blazina, zračna blazina: bočni varnostni meh; prednji varnostni meh; Pri trčenju se je varnostni meh sicer sprožil, vendar voznice ni mogel obvarovati pred najhujšim
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
vérskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̄) vérski turízem -ega -zma m (ẹ̄, ī)
turizem, pri katerem je namen potovanja obisk svetega kraja, verskega svetišča: izkoristiti verski turizem; lurški verski turizem; središče verskega turizma; Verskemu turizmu ne bo ravno koristilo, če se bodo v neposredni bližini bazilike nabirale kolone vozil
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
videográm -a m (ȃ) 1. z videokamero napravljen posnetek zaporedja slik, podob s spremljajočim zvokom, namenjen nadaljnjemu predvajanju ali obdelavi; video1 (1), videoposnetek: predvajati videogram; razmnoževati videogram; Če je bil videogram zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice filmskega producenta 50 let od prve izdaje ali tiste prve priobčitve 2. medij, nosilec takega posnetka; video1 (2): Lahko knjižnice dajejo v najem videograme, na katerih jasno piše samo za zasebno uporabo? E ← agl. videogram iz lat. vidēre 'videti' + gr. grámma 'pisanje, črka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
vídeomédij -a in vídeo médij -- -a m (ȋ-ẹ́) 1. medij, ki informacije posreduje s sliko,videoposnetkom, zlasti prek računalnika: Če je slikarstvo vezano na galerije in prostore, je ilustracija na knjigo, časopis, internet in risani film pa na kinodvorane, televizije, videomedije 2. priprava za shranjevanje, prenos in predstavitev videoposnetkov: DVD-videomedij bo omogočil precej boljšo sliko od klasične VHS-videokasete, boljši bo tudi pri kontrastu in kakovosti barv E ↑vídeo... + (↑)médij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
viktimizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pravn. izpostavljati žrtev kaznivega dejanja, diskriminacije dodatnim nevšečnostim: Namigovanja in podtikanja, da so tudi ženske lahko nasilne, viktimizirajo žrtve in zamegljujejo realno dejstvo, da gre v primeru nasilja mož nad ženami za realno življenjsko ogroženost 2. razglašati koga za žrtev: Otroke kot žrtve tako viktimiziramo zato, ker so najbolj nemočne žrtve, in če so zlorabljeni, naj bodo kazni izjemno stroge E ← agl. victimize iz victim 'žrtev' ← lat. victima
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
vróčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) vróča línija -e -e ž (ọ́, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Za zdaj naj bi bili bolj pozorni na okolico in poklicali vročo linijo, če bi zaznali kaj sumljivega
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Po sklepu sodišča je treba zaposlenim na vročih linijah, ki si denar služijo s pripovedovanjem opolzkih zgodbic v telefonsko slušalko, zagotoviti enake pravice kot vsem drugim delavcem
vróča telefónska línija -e -e -e ž (ọ́, ọ̑, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroči telefon (1): Noč in dan je odprta vroča telefonska linija, na katero sprejemajo opozorila meščanov na sumljivo vedenje v njihovi okolici
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroči telefon (2): Število oglasov za vedeževalske storitve strmo narašča in preti, da bo v bližnji prihodnosti ogrozilo železni repertoar bujnih bejb v okvirčkih z vročimi telefonskimi linijami
vróča típka -e -e ž (ọ́, ȋ)
tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program: Številčne tipke lahko delujejo kot vroče tipke, ki omogočajo dostop do izbrane funkcije le s pritiskom ene tipke
vróča žémljica -e -e ž (ọ́, ẹ̑) nav. mn., ekspr., v zvezi s kot
blago, ki hitro poide oziroma se dobro prodaja: kupovati se kot vroče žemljice; prodajati se kot vroče žemljice; Večina vstopnic za tekme je pošla kot vroče žemljice
vróči stòl -ega stôla [stou̯] m (ọ́, ȍ ó) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stolček: Iščemo človeka, ki bo na vročem stolu sedel vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo
vróči stôlček -ega -čka [stou̯čək] m (ọ́, ō) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stol: Legendarni vratar, tedaj v vlogi selektorja, se je zaradi rušilnega plazu kritik na račun sloga igre odpovedal vročemu stolčku
vróči telefón -ega -a m (ọ́, ọ̑)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroča telefonska linija (1): Vroči telefon lahko uporabljajo državljani v tujini, če zaidejo v težave
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroča telefonska linija (2): Neki Italijan je zavrtel številko vročega telefona, pa se mu je iz spalnice oglasila – lastna žena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
zadétSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) 1. pog. omamljen, navadno z mamili; pribit: zadet od trave; Bila sta tako zadeta, da se ne spomnita, kaj se je zgodilo 2. ekspr. ki je v stanju, za katerega so značilna podobna občutja kot pri omamljenju: Bistvo zaljubljenosti je ravno v tem, da se kar zgodi; če iščeš ljubezen s pomočjo zemljevida idealnega partnerja v glavi, potem nikoli ne moreš biti zadet od ljubezni E ↑zadéti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
zadéti se -dénem se dov. (ẹ́) pog. omamiti se, navadno z mamili: zadeti se s heroinom; Če se hoče narkoman zadeti, se bo zadel, pa naj stane kar koli E (↑)zadéti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
zajebáncija -e ž (á) vulg. 1. draženje, norčevanje; zafrkancijaSSKJ: ne dovoliti si zajebancije na svoj račun; Ne bi bilo prvič, da bi požrl zajebancijo tistega zoprnega tipa 2. neresno, šaljivo dejanje ali ravnanje: konec zajebancije; Če drugi nočejo, bova midva naredila kakšno zajebancijo za ljudi, če ne drugega, bova plesala na kamionu E ← hrv., srb. zajebàncija iz (↑)zajébati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
zaposljívost -i ž (í) lastnost, značilnost zaposljivega: zaposljivost invalidov; povečanje zaposljivosti; Če bodo upoštevali neformalno pridobljeno znanje, zabeleženo v indeksu, bodo omogočili lažjo zaposljivost mladih E ↑zaposljív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
zasekírati se -am se dov. (ȋ) pog. vznemiriti se zaradi pretiranih skrbi: Če se ne bi uvrstil med trideseterico, bi se verjetno malce zasekiral E (↑)sekírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
zažúrati -am dov. (ȗ) pog. preživeti čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom: Če greš v naših letih en sam večer ven in zažuraš oziroma se kako drugače iztrošiš, nato za regeneracijo potrebuješ tri dni E ↑žúrati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
zjêbati -em in -am dov. (ȇ) vulg. 1. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje ali propade: Ti naduteži bojo zjebali slovensko košarko 2. narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj: S člankom ni hotel nikogar zjebati, hotel je le, da se uredijo razmere glede avtorskih pravic 3. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: Če preveč spiješ, te zjebe E (↑)jébati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
žúrka -e ž (ȗ) 1. pog. zasebna družabna prireditev za ožji krog zlasti mlajših povabljencev, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurSSKJ: Če želi vaš otrok doma pripraviti žurko, mu ne nasprotujte 2. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žur (1): novoletna žurka; V kavarni, kjer so pile kavo, je natakarica pospravljala po študentski žurki, ki se je zavlekla do šeste zjutraj 3. pog. prijetno vzdušje; žur (2): Glasbena skupina zna narediti žurko 4. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žur (3): Ko je pijan, se žena zapre v hišo, zaklene, on robanti celo noč, nazadnje uspe vlomiti in imamo celo žurko E = hrv., srb. žȗrka iz ↑žúr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.