Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

jék tudi jèk jéka (ẹ̑; ȅ ẹ́knjiž.  
  1. 1. ponovljeni glas, zvok, nastal zaradi odboja zvočnih valov; odmev: klicali so njegovo ime, a odgovarjal jim je samo jek; jek strela
     
    fiz. ponovljeni zvok, ki nastane zaradi odboja zvočnih valov in se ločeno zaznava
  2. 2. kratek, oster, bolečino izražajoč glas: kriku je sledil bolesten jek; z obupnim jekom se je sesedla; jek strahu
    // kratek, oster glas sploh: vrata so se zaprla z jekom / tišino je presekal jek topovskega strela pok
Slovar slovenskega knjižnega jezika