Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki in štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke oglaševalskih partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Samostojni izpis sestavka

komólec -lca [u̯c(ọ̑) 
  1. 1. del roke ob sklepu med nadlaktom in podlaktom: komolec ga boli; pri padcu si je poškodoval komolec; prijel ga je za komolec; suniti koga s komolcem / ranjeni se je dvignil na komolce; nasloniti, opreti se s komolci na mizo / pri prerivanju si je pomagal kar s komolci
     
    ekspr. potrebni so bili tudi komolci in zveze brezobziren boj, prizadevanje; ekspr. do komolca, komolcev zadolžen zelo; ekspr. ta pa zna uporabljati komolce brezobzirno se boriti, prizadevati si za hitro uveljavitev, uspeh; star. biti si v komolce s kom zelo dobro se razumeti, ujemati
     
    vet. del prednje noge ob sklepu med nadlaktnico in podlaktnimi kostmi
    // pog. rokav na komolcu: komolci so oguljeni, zašiti; zavarovati komolce z narokavniki / suknjič se mečka v komolcu
  2. 2. nekdaj dolžinska mera, 44 cm: tram je dolg osem komolcev / meriti na komolce
Slovar slovenskega knjižnega jezika