Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Samostojni izpis sestavka

prekíniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha
    1. a) delovati: prekiniti dovod bencina; prekiniti električni tok / prekiniti telefonsko zvezo / publ., z orodnikom prekiniti z dobavo
    2. b) obstajati, trajati: prekiniti molk, tišino / splošno veselje je prekinila vest o hudi nesreči
    3. c) navadno s prislovnim določilom za določen čas biti, potekati: burja tu za več dni prekine promet; prekiniti govor s ploskanjem; prekiniti igro, tekmo / prekiniti dopisovanje; prekiniti diplomatske stike s tujo državo
  2. 2. za določen čas česa ne nadaljevati: raziskovalci so prekinili delo v jami; oddajo, sejo nekajkrat prekiniti / moral je prekiniti dopust; študij je prekinil za dve leti
  3. 3. povzročiti, da kdo česa ne pove do konca: prekiniti govornika; vem, kaj boš rekla, jo je prekinil; prekiniti profesorja sredi predavanja
  4. 4. narediti presledek, presledke v čem strnjenem: prekiniti črto
  5. 5. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim je prekinil / s temi metodami smo dokončno prekinili / prekiniti s tradicijo
    ●     publ. v tej državi še niso prekinili ognja, z ognjem še trajajo boji; pog. prekinila je s fantom ni več v ljubezenskem odnosu z njim
    ♦     jur. prekiniti obravnavo; prekiniti delovno razmerje; med. prekiniti nosečnost
    prekínjen -a -o: na šivih prekinjen vzorec; kulturni razvoj je bil s tem za dolgo prekinjen; nadaljevati prekinjeno igro; zveza z mestom je prekinjena
    ♦     avt. prekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati
Slovar slovenskega knjižnega jezika