povedkovnik
IZGOVOR: [hín] [ȋ]
1. pogovorno
utrujen, izmučen, iztrošen
biti hin
Toliko sem se matral s tem problemom, da sem bil že čisto hin.
Gume ima gor res slabe, ampak niso čisto hin.
utrujen, izmučen, iztrošen
biti hin
Toliko sem se matral s tem problemom, da sem bil že čisto hin.
Gume ima gor res slabe, ampak niso čisto hin.
1.1 pogovorno, ekspresivno
mrtev, uničen
biti hin
Ni se odzivala, mislili so, da je hin.
Zadnjič smo se menili, da je zanič, zato ga prodajmo, zdaj pa vidim, da le ni bil tako hin, če je takoj vžgal.
mrtev, uničen
biti hin
Ni se odzivala, mislili so, da je hin.
Zadnjič smo se menili, da je zanič, zato ga prodajmo, zdaj pa vidim, da le ni bil tako hin, če je takoj vžgal.