Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

prekléti -kôlnem [kou̯nemdov., prekolníte tudi prekôlnite; preklél; nam. preklèt in preklèt (ẹ́ ó)
navadno z grobimi besedami, besednimi zvezami izraziti
a) željo, da bi koga zadelo zlo, nesreča: starši so jo prekleli; preklel ga je za vse, kar mu je hudega storil
b) ekspr. sovraštvo, odpor: prekleti ves svet; preklela je svojo usodo
    preklét -a -o
    1. deležnik od prekleti: čutil se je prekletega / njegovo življenje je bilo pač prekleto
    2. ekspr. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: zapri tisti prekleti računalnik; ta prekleta baba ga je spet preslepila / preklete karte; ko ne bi bilo te preklete pijače / kot psovka molči, hudič prekleti
    3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: v tej prekleti vročini naj še dela; komaj ga je rešil iz te preklete zadrege / imeli so prekleto srečo / imel je pač to prekleto navado grdo, slabo; prisl.: prekleto se moti, če tako misli; ne bodi tako prekleto natančen / v členkovni rabi: prekleto, ali je res tako neumen; pohiti, prekleto, sicer bomo še zamudili
Slovar slovenskega knjižnega jezika²