Fran > SSKJ²

zatêpsti -têpem dov., zatépel zatêpla (é)
star. zbiti, stolči: dež, toča zatepe zemljo
● zatepsti sladkor v trd beljakov sneg vtepsti

zatêpsti se 
potepajoč se, pohajkujoč zaiti: s prijateljem se je zatepel v krčmo / že pred mnogimi leti se je zatepel v ta kraj je prišel / v gozd so se zatepli divji prašiči

zatepèn -êna -o
1. zbit, stolčen: zemlja, zatepena od dežja
2. čokat, tršat: človek zatepene postave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 4. 2025.