čéšnja na vŕhu tórte pog.; ed., pren., tudi kot primera
| Pomen | ||
| kar je prvovrstno, najboljše, najslajše, najbolj opazno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Poudarila je, da morajo biti prosilcem za evropska sredstva popolnoma jasni vsebina projekta, ki ga prijavljajo, ter njegovi nameni in cilji, sicer bo prijava že na začetku obsojena na neuspeh. Do potankosti morajo poznati tudi partnerje, s katerimi v določenem projektu sodelujejo, poleg tega pa se morajo zavedati, da so sredstva, ki jih lahko pričakujejo od Evrope, le »češnja na vrhu torte«, kar pomeni, da gre bolj za »dodano vrednost«. (Delo, 15. mar. 2002, NB) | |
| Več kot tisoč kilometrov poti (kopica jih je tudi označena) po okoliških hribih, orientacijski pohodi, plezanje, nočno sankanje, kolesarjenje s kajakaštvom, splavarjenje in kot češnja na vrhu torte: kolesarjenje po rudniških rovih Pece. In to je le del rednega programa, potem so tu še organizacija poslovnih dogodkov, redne prireditve (legendarna tekma v spustu »divja jaga«), za vedno nove ideje, kako aktivno preživeti prosti čas (recimo novo leto), pa je najbolje obiskati njihovo spletno stran. (Delo, 28. sep. 2005, NB) | ||
| Novinec naj bi privabil prav tiste številne kupce, ki so pred leti noreli za trendovskimi velikimi športnimi terenci, zdaj pa zaradi okoljevarstvenih načel zavračajo ta ekološko sporna vozila. Vodilni v koncernu pravijo, da novi flex ni zgolj češnja na vrhu torte, ampak torta sama. (Delo, 24. nov. 2007, NB) | ||
| »Že s tem, da bom tekmoval na turneji, so se mi uresničile sanje, vse, kar bo več od tega, pa bo zame kakor češnja na vrhu torte,« ostaja skromen mladi Avstrijec, po mnenju mnogih glavni kandidat, da na sklepnem dejanju 55. novoletne turneje v Bischofshofnu (7. januarja), kjer bo praznoval 17. rojstni dan, kot končni zmagovalec nasledi zadnja junaka, Finca Janneja Ahonena in Čeha Jakuba Jando, ki sta si lani razdelila glavno nagrado za prvo mesto. (Delo, 29. dec. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem češnja na vrhu torte je pravzaprav nastala iz primere kot češnja na vrhu torte, ki temelji na primerjanju česa s češnjo kot okraskom na torti, ki izstopa, je opazen, ker je pač na vrhu, tj. na najbolj vidnem mestu. | ||
ni dôbro čéšenj zóbati s kóm ekspr.; pren., 3. os. ed., nikal., tudi kot svarilo
| Pomen | ||
| ni dobro imeti opravka s kom; je neprijeten, neznosen, ošaben | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Kako je s tisto obdukcijo, no, si prebrala,« je hotel vedeti. »Seveda,« sem smeje odgovorila. Bližal se mi je namreč eden izmed občinskih veljakov in z njimi ni bilo dobro češenj zobati. Sicer pa še Olga pravi, da lepa beseda lepo mesto najde. (Sonja Koranter, Trinajsti srebrnik, NB) | |
| Rdeča zvezda, Rdeča kapica, Rdeči križ, rdeče vino, Rdeča armada, rdeči planet, Rdeče morje, rdeča mušnica. Hudobni volk bi vendar moral vedeti, da z Rdečo kapico ni dobro češenj zobati in rožic nabirati, pa naj bo videti še tako majhno in neznatno dekletce. (Delo, 28. dec. 2007, NB) | ||
| S hudičem ni češenj zobati. (Ljudski pregovori, NB) | ||
| Turisti se lahko na lastne oči hitro prepričajo, da z državljani Jemna ni dobro češenj zobati. Vsak spodoben moški je namreč oborožen z dolgim bodalom, zataknjenim za pas; uglednejši možje si privoščijo pištole, jurišne puške ali kar ročne raketne metalce. (Delo, 25. avg. 1998, NB) | ||
| S predrzneži, ki najprej potrkajo, potem pa planejo nad stanovalca in ga oropajo, ni dobro češenj zobati. Edino »zdravilo« zoper tovrstne razbojnike je zmeraj zataknjena varnostna veriga, ki nasilnežem prepreči, da bi odrinili vrata in prišli v stanovanje. (Delo, 7. maja 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem ni dobro češenj zobati s kom je verjetno nastal po krajšanju pregovora z veliko gospodo ni dobro češenj zobati, ti pljuva koščice in meče peclje v obraz. Nastal je verjetno v času, ko so češnje rasle samo na samostanskih vrtovih in vrtovih imenitne gospode. Tja seveda navadni smrtniki večinoma niso imeli dostopa, kaj šele da bi jedli češnje. Pregovor in frazem tako prvotno svarita pred zaupnimi odnosi z ošabno, razvajeno in muhasto gosposko, danes pred takimi ljudmi nasploh. Nemški frazem Mit großern Herren ist nicht gut Kirschen essen z ilustracijo ponazarja Lutz Röhrich (Lexikon I, 512). Ta po Steinbachovem slovarju iz leta 1740 navaja frazem v obliki Es ist nicht gut mit großen Herren Kirschen essen, sie werfen einem die Kerne ins Gesichte. V starejših zapisih naj bi po L. Röhrichu prevladovalo metanje pecljev (mogoče zato, ker so nekoč morda pojedli češnje s koščicami vred). Tako se npr. pregovor glasi v Edelsteinu Ulricha Bonnerja (okrog leta 1350): und ist nicht gut /Mit herren kriesin essen, / Sie hant sich des vermessen: / Der sich nicht hueten wil, / Sie werfen im der kriesin stil / In diu ougen. Starejši nemški zapisi kažejo, da je bil omenjeni pregovor prvotno gornjenemški. Poznavanje daljše oblike pa po L. Röhrichu izkazuje tudi književnik G. A. Bürger: Mit Urian und grosen Herrn / Ess’ ich wohl keine Kirschen gern; / Sie werfen einem, wie man spricht, / Die Stiel’ in Stein ins Angesicht. Daljšo obliko frazema oziroma rek najdemo pri Cigaletu I, 855, ki pri iztočnici Kirsche nemško mit großen Herrn ist es nicht gut Kirschen zu essen prevaja s slovenskim z veliko gospodo ni dobro češenj zobati. Daljšo obliko frazema z razlago pa navaja tudi J. Glonar (SSJ, 34) pri iztočnici črešnja: z veliko gospodo ni dobro črešenj zobati, ker dobi človek pri tem samo gnilad ali pa koščice (pečke). Prav tam Glonar utemelji tudi uporabo glagola zobati: črešnje se zobljejo (ne jedó), ker se vzame vsaka zase posamez. Zanimivo je, da frazema ni dobro češenj zobati s kom v nobeni obliki ne najdemo v Plet. I, 110, pri iztočnici črešnja. To bi lahko pojasnili s tem, da ga je izpustil zaradi očitnega nemškega izvora. Omenja pa po Levstiku zanimiv rek: tvoja modrost je od črešenj do višenj, Npreg. – Lašče – Levst. (M.), ki pa ga skrajša, a tudi razloži J. Glonar (SSJ, 34): od črešenj do višenj: kratek, kratko trajajoč. Na podobni predstavi o kratkotrajnosti česa je nastal tudi bolgarski frazem da živeeš ot bob do čereši v pomenu ‘malo časa boš še živel, kmalu boš umrl’. Frazem ni dobro češenj zobati s kom je tudi v hrvaščini in srbščini: nije dobro [zajedno] s kim trešnje jesti, nije dobro [zajedno] s kim trešnje zobati. Trdilna različica obravnavanega frazema pa obstaja v češčini, kjer je frazem s pany třešně jídat (dobesedno: ‘z gospodi češnje jesti’) v pomenu ‘sklepati prijateljstvo, prijateljevati z gospodi’. | ||
Dostopnost