Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 Frazemi s sestavino drevó
drevó spoznánja knj.; pren.
 
Pomen
 
spoznanje dobrega in zlega v življenju, njegove razsežnosti in zapletenostiSkrij zgleda▾
 
Zgleda rabeSrednja šola je kot izkušnja bistvena ne v izobrazbenem smislu, temveč predvsem v socialnem: mladega človeka opremi s temeljnimi družbenimi parametri, ki jih poznejša obdobja – vključno z eventualnim študijem in neskončno bolj zapletenimi situacijami, v katerih se lahko znajdemo – samo utrjujejo in dopolnjujejo, ne pa tudi v temelju definirajo. Gimnazija je rabutanje z drevesa spoznanja (kar je najbrž tudi razlog za starostno nostalgijo). (Delo, 26. avg. 2000, NB)
Sonce se je začelo spuščati; vse nebo je bilo kakor čisto zlato in lilije so sijale vmes v škrlatnih odsevih kakor najljubkejše vrtnice. Kraljevič je videl, kako so se na koncu dvorane odprla vrata, in zagledal tam daleč drevo spoznanja dobrega in hudega v takem slepečem blesku, da mu je jemalo oči. (Christian Andersen, Andersenove pravljice, NB)
 
Izvor frazema
 
Izvor frazema drevo spoznanja je razviden iz naslednjih dveh navedkov: Tudi biblijski Bog je zasadil razkošen vrt in vanj »postavil človeka, katerega je izoblikoval …, da bi (ta vrt) obdeloval in varoval« (1 Mz 2, 8-15). Sredi vrta sta bili dve drevesi, drevo življenja, ki je zagotavljalo nesmrtnost, in drevo spoznanja dobrega in hudega. Zdaj je edenski vrt skrit, razkril se bo ob koncu časov kot nebeški raj, v katerem bodo duše izvoljenih živele večno v duhovno prosojnih telesih, podobnih angelskim. (Delo, 28. sep. 2000, NB) | Božično drevo z okraski je prišlo k nam iz Nemčije šele v drugi polovici 19. stoletja, ker smo ga imeli za protestantsko navado; najprej se je uveljavilo v mestih, kasneje, v 20. stoletju, pa na podeželju. Izvor tega simbola je v poganskih običajih, predvsem pa v bibličnem izročilu: iz prve Mojzesove knjige je drevo življenja in drevo spoznanja v raju. Iz Razodetja pa so besede, … po sredi njegove ulice in na obeh straneh reke pa raste drevo življenja, ki dvanajstkrat rodi in daje svoj sad vsak mesec … (Delo, 22. dec. 2001, NB)
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik it.l‘albero della conoscenza
nem.der Baum der Erkenntnis

jésti z drevésa spoznánja knj.; pren.
 
Pomen
 
pridobivati si življenjske izkušnje, tudi na težak, boleč načinSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeIz čisto zasebnega me je Fromm popeljal v svet, v začetke človeštva, saj je med drugim zapisal tudi to, da je najzgovornejša predstava o tem podana že v biblijskem mitu o človekovem izgonu iz Raja. Adam in Eva da sta v Edenskem vrtu živela v popolnem soglasju drug z drugim in z naravo; prepovedano jima je bilo jesti le z drevesa spoznanja, ko pa sta se pregrešila zoper to prepoved, sta se zavedala sama sebe in ju je postalo sram. Izgnana sta bila iz Raja. (Marjan Rožanc, O svobodi in Bogu, Izbrani eseji, NB)
Tako že enoleten otrok pokaže strah pred neznanim, kar je pravzaprav čustvo sramu. V religiji je bil prav sram znamenje, na osnovi katerega je Bog vedel, da sta Adam in Eva jedla sad z drevesa spoznanja in ne z drevesa večnega življenja. (Viva, maj 2007, NB)
Ko poslušam, na primer, kako se je dvignil svet zoper kloniranje ljudi. Kot en mož in ena ženska, ki si ne pustita vzeti pravice, da bosta še naprej jedla z drevesa spoznanja, čeprav so se med tem pojavila v samopostrežnici lepo zapakirana jabolka, brez nevarnosti okužbe, dezinficirana, ker ste vi tako želeli. (Delo, 11. jan. 2003, NB)
Izkušnja nepovabljenega prišleka v življenje, ki jo skozi nedolžno začudeni pogled in z zarotitvenimi besedami svojega otroškega junaka izpoveduje pisatelj od prve do zadnje strani romana, je sočasna in enakovredna izkušnji očaranosti nad čudežem življenja, ki predstavlja vodilni motiv pripovedi, in kot ostinatni basso continuo zamolklo spremlja svetlo melodično linijo Kovačičeve besedne umetnine. Otroške stvari so poklon in zahvala zrelega pisatelja duhu, ki mu je odprl rajska vrata prvinskega otroštva v resnici šele takrat, ko mu je dal jesti z drevesa spoznanja. (Delo, 26. jun. 2004, NB)
 
Izvor frazema
 
O izvoru frazema jesti z drevesa spoznanja je bistveno povedano že v prvih dveh navedkih. Dalje glej še frazeme drevo spoznanja, adamovo jabolko in utrgati jabolko z drevesa spoznanja.

tŕgati jábolko z drevésa spoznánja, gl. jabolko.

utŕgati jábolko z drevésa spoznánja, gl. jabolko.

zarádi drevés ne vídeti gózda iron.; mn., pren.
 
Pomen
 
zaradi posameznosti, podrobnosti ne dojeti celoteSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeRes je tudi, da je bilo v prvi predstavitvi marsikaj zastavljeno zelo na oglato. Toda kritiki, ki zaradi dreves niso videli gozda, so kmalu utišali svoje tone. Ko so o predlogih začeli razpravljati s trezno glavo, so hitro ugotovili, da jim nihče noče ničesar vzeti, ampak prav nasprotno. (Delo, 7. avg. 2000, NB)
Bolj ko se je Tone Vogrinec odmikal od stroke in se ukvarjal le še s poslovnimi zadevami, bolj je smučanje izgubljalo kompas, ker so stroko prevzemali ljudje, ki zaradi dreves niso videli gozda. Ukvarjanje s sprotnimi problemi prve ekipe in pritisk javnosti z zahtevami po rezultatih so bili krivi, da so bile dolgoročnejše strategije in vizije razvoja odrinjene na rob, povsem zanemarjene. (Delo, 20. mar. 2004, NB)
Motile so jih ženske rute. Zaradi dreves niso videli gozda. In ne dejstva, da sta islam in demokracija v bistvu lahko kompatibilna. (Delo, 24. jul. 2007, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem zaradi dreves ne videti gozda je predstavno dovolj razviden. Temelji namreč na dejstvu, da v gozdu vidimo posamezna drevesa, ki skupaj tvorijo gozd, a tega prav zaradi njih ne moremo videti v celoti. V prenesenem pomenu so posamezna drevesa postala prispodoba za posameznosti, podrobnosti, gozd pa prispodoba za celoto, ki je prav zaradi posameznosti, podrobnosti ne moremo dojeti.
Ruski frazeologi (gl. RF3, 188) izvor ustreznega rus. za derev‘jami ne videt’ lesa pojasnjujejo s tremi viri. Prvi je pisanje popotnika Gaularda o tem, kako je on, ki je verjel pripovedovanjem drugih, mislil, da je Pariz veliko in lepo mesto. Ko je to trdil, so se mu smejali, saj zaradi množice visokih stavb mesta ni bilo videti: »La hauteur des maisons empêche de voir la ville« (gl. Les contes facétieux du Sieur Gaulard, 1581). Po drugem viru se nem. den Wald voller Bäume nicht sehen pripisuje nemškemu pesniku Cristophu Martinu Wielandu, ki ga je prvič uporabil v pesnitvi Musarion ali Filozofija gracij (1768), jo ponovil v Zgodovini abderitov (1774). Menijo, da je v danem primeru samo v spremenjeni obliki ponovil frazem pesmi »Horacij« nemškega pesnika in basnopisca Hagerdorna (1708–1754). In tretjič – frazem je kalk po angl. on can not see the wood for the trees. H. Küpper, 901, razen Chr. M. Wielanda omenja še možno nadaljevanje iz nekega mesta pri Ovidu.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.so. can not see the wood/forest for the trees
fr.l' arbre cache la forêt
hr., srb.ne vidjeti šumu od drveća
ne vidjeti šumu od stabala
nem.den Wald vor lauter Bäumen nicht sehen
rus.za derev‘jami ne videt‘ lesa
iz-za derev‘ev lesa ne vidno
Slovar slovenskih frazemov