Frazemi s sestavino grád
gradíti gradôve v oblákih, gl. zidati gradove v oblakih.
obétati zláte gradôve, gl. zlati gradovi.
obljúbljati gradôve v oblákih ekspr.; mn., pren. | |
| Pomen |
| |
| obljubljati srečo, bogastvo | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Vsem po vrsti menedžerji obljubljajo gradove v oblakih in jim mahajo z vrtoglavimi zneski. (Delo, 6. maja 2002, NB) |
| Slovencem pa jo je tokrat hudo zagodel namestnik zunanjega ministra Massimo Ranieri, ki je še ta teden sadil rožice in obljubljal gradove v oblakih med obiskom v Sloveniji. (Delo, 1. jul. 1999, NB) |
| Ker se je čutil zapostavljenega, se je že pred tremi leti in pol odločil, da si poišče žensko oziroma »prijateljico«, ki bi bila pri seksu bolj razumevajoča in strastna, kot sem bila takrat jaz. Obljubljal ji je gradove v oblakih. (Viva, nov. 2002, NB) |
| Čeprav so mi obljubljali gradove v oblakih in našli vsa možna opravičila, ker mi še vedno niso izplačali zadnjega obroka pogodbenih obveznosti, sem jim dal vedeti, da me turška košarka več ne zanima. (Delo, 22. mar. 1999, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Gl. zidati gradove v oblakih. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | gluž. | złote hrody lubić někomu [něchtó někomu złote hrody lubi] |
| it. | promettere mari e monti |
| | promettere mirabilia |
| nem. | jmdm. das Blaue vom Himmel versprechen |
| | jmdm. Himmel auf Erden versprechen |
| rus. | sulit’ zolotye gory komu-libo |
postávljati gradôve v oblákih, gl. zidati gradove v oblakih.
zídati gradôve v oblákih | |
| Pomen |
| |
| delati neizvedljive načrte, sanjariti o nemogočem | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Neumno in škodljivo bi bilo zidati gradove v oblakih, saj se ti ob surovi resničnosti razblinijo kakor milni mehurčki. (Dragan Matić, Nemci v Ljubljani, NB) |
| Navzlic velikim željam, ki jih – že zaradi Planice – gojimo v smučarskih skokih, že (pre)dolgo zidamo gradove v oblakih. (Delo, 10. avg. 1999, NB) |
| »Bolj sem zadovoljen na primer z V znamenju zmaja, ki je tudi glasbeno bolj izpopolnjen in sem ga napisal zadnjega.« O generaciji nekaj čez dvajset, ki bi v hišicah s kravato postavljala gradove v oblakih, lenobno sanjarila in se nič trudila. (Delo, 1. jul. 2000, NB) |
| Gradbeniki imajo nas arhitekte za bedake, mi pa njih. Oni nam očitajo, da gradimo gradove v oblakih, mi pa njim, da znajo razmišljati samo po tabelah in da niso ustvarjalni. (Delo, 17. feb. 2001, NB) |
| Za njim ni bilo nikogar, ki bi v demokratičnem sistemu, kjer so vsak pomembni sklep izglasovali, uspel voditi muhaste Atence s kakršnokoli bolj dolgoročno in ne egoistično politiko. Aristotel je menil, da so novi voditelji gradili gradove v oblakih, zmerjali in kričali na svojih nastopih in imeli pred očmi le trenutne koristi. (Delo, 6. okt. 2001, NB) |
| Dopovedujemo, da ni nujno vsega spreminjati in slepo prenašati rešitev iz različnih tujih šolskih sistemov. Prepričujemo, da je eno »postavljati gradove v oblakih«, popolnoma nekaj drugega pa v realnosti spreminjati celoten šolski sistem. (Delo, 22. maja 1999, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem zidati gradove v oblakih z različico graditi gradove v oblakih temelji na sestavini gradovi v oblakih, kar je prispodoba nerealnega, neuresničljivega, nezanesljivega nasproti temu, kar stoji, je zgrajeno na trdnih tleh. V drugih jezikih se v pomensko ustreznih frazemih namesto sestavine v oblakih pojavljajo sestavine v zraku, na ledu, na pesku, v Španiji. Frazemi v evropskih jezikih lahko izhajajo iz grških in latinskih predstavno sorodnih izrazov, npr. lat. in aere piscari (tj. ‘loviti ribe v zraku’), in aere aedificare (substracto fundamento) (tj. ‘graditi zračne gradove brez temeljev’). Sestavina v Španiji (v angl. in fr. in Spain, en Espagne) naj bi nastala konec 11. stol., ko je Henrik Burbonski prekoračil Pireneje in šel na pomoč kralju Kastilje v boju proti Mavrom. Za zmago nad njimi je bil bogato nagrajen – razen z roko hčere kastiljskega kralja še z velikimi posestvi, na katerih je začel graditi razkošne gradove. Ta uspeh Henrika Burbonskega je vzbudil zavist francoskih dvorjanov in željo po razkošnih gradovih v Španiji. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | angl. | to build castles in the air |
| | to build castles in Spain |
| češ. | budovat vzdušné hrady |
| | stavět si větrné hrady |
| | stavět vzdušné zámky |
| | stavět větrné zámky |
| fr. | bâtir des châteaux en Espagne |
| gluž. | hrody w mróčelach twarić [něchtó hrody w mróčelach twari] |
| hr. | graditi kule u zraku |
| | graditi kule u oblacima |
| it. | fare castelli in aria |
| | costruire castelli in aria |
| nem. | Luftschlösser bauen |
| pol. | budować zamki na lodzie |
| | stawiać zamki na lodzie |
| | budować zamki na piasku |
| rus. | stroit’ vozdušnye zamki |
zídati zláte gradove v obláke, gl. zlati gradovi.
zláte gráde si obétati, gl. zlati gradovi.
zláti gradôvi ekspr.; mn., pren. | |
| Pomen |
| |
| neuresničljiva velika sreča, bogastvo | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Lovrek je razočarano zavzdihnil in povesil glavo. Zlati gradovi, ki so jih bile priklicale učiteljeve besede, so se hipoma porušili, kot blisk so minile sanje, v katerih se je že sprehajal med bogatimi gredami, polnimi žlahtnih povrtnin, žarečih vrtnic in bujnobarvnih cvetk. (Gustav Šilih, Beli dvor, NB) |
| Dežela sanj, kako si bajna! Ubogega zemljana dvigneš iz solzne doline in mu pričaraš pred oči zlate gradove, pravljična kraljestva, kjer se mu izpolni sleherna želja. (Franjo Kolenc, A njega ni …, NB) |
| Kritiku torej ni bilo zameriti, da je bil užaljen! Ali nas je njegov odstop spravil v zadrego, ker se nam nikakor ni hotelo posrečiti, dobiti drugega kritika iz literarnih krogov, dasi smo obetali zlate gradove v obliki šestih vinarjev za vrsto. (F. Milčinski, Igračke, NB) |
| To nekaj je njegova neumrljiva duša in njene prečudne zmožnosti. Samo človek lahko misli, le on si lahko zida zlate gradove v oblake in si v mislih snuje nov svet okoli sebe. (F. Erjavec, Domače in tuje živali, NB) |
| Treba je bilo torej, da se ljudem umaknem in se zarijem v to odljudno puščavo, da ne bom nevaren svojemu bližnjiku, kadar mi morda zopet zavre v možganih. Tukaj zdaj samujem in premišljam, kako sva se nekdaj varala jaz in mati, ko sva meni gradila zlate gradove v oblake da, v oblake. (J. Mencinger, Moja hoja na Triglav, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem zlati gradovi v pomenu ‘neuresničljiva velika sreča, bogastvo’ je nastal po krajšanju iz frazemov obetati zlate gradove, pričarati zlate gradove. Ta motivno izhajata iz frazemov zidati gradove v oblakih, graditi gradove v oblakih in obljubljati gradove v oblakih. Sestavina zlati dodatno stopnjuje preneseni pomen teh frazemov. Povezanost naštetih frazemov dokazujeta frazema graditi zlate gradove v oblake, zidati zlate gradove v oblake v citatih iz del J. Mencingerja in F. Erjavca. Frazem zlate grade si obetati pozna že A. J. Murko, 1833, 256. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | gluž. | złote hrody |
| hr., srb. | obećavati komu zlatne kule |
| | obećavati zlatna brda |
| | obećavati brda i doline |
| rus. | zolotye gory |
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
Dostopnost