Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 Frazemi s sestavino hrást
iz lísta napráviti hrást, gl. list.

[močán] kàkor hrást ekspr.; primera
 
Pomen
 
zelo močanSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeZaradi nje in zaradi sebe! Kaj nisem star štiriindvajset let, močan, kakor hrast v gori? In tukaj še kosa kruha ne zaslužim, da me je sram pred samim seboj. (Zofka Kvedrova, Amerikanci, Drama v štirih dejanjih, NB)
Kako neki? Mlad sem bil, čisto mlad, goreč in zdrav in močan kakor hrast. Ona pa lepa in čista ko lilija. (Ivan Zorec, Pomenki, NB)
… saj je bil Adam in močan kot hrast. (Ferdinand Godina, Sodobnost 1937, 260)
Mate, ki je služil že tretje leto, je dobil urlavb za praznike. Fant je bil kakor hrast, gledal pa je vedro in plaho, kakor otrok; če sem mu ponudil roko v pozdrav, je ni stisnil, zato ker se je bal, da bi je ne zdrobil. (Ivan Cankar, Urlavb, NB)
 
Izvor frazema
 
Primera [močan] kakor hrast temelji na dejstvu, da pri nas hrast zaradi svoje trdne, močne in visoke rasti in trdega lesa velja za prispodobo moči, trdnosti in višine. Glede na to sta nastali še primeri [trden] kakor hrast, visok kot hrast.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik češ.silný jako dub
hr., srb.jak kao hrast
pol.silny jak dąb
rus.sil‘nyj kak byk

[tŕden] kàkor hrást ekspr.; primera, tudi prisl. trdno
 
Pomen
 
zelo trdenSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeRekel je, da je na prostranem polju gledališke umetnosti edino le kritika, ki deluje, je delovala in bo delovala vsikdar in povsod brez deficita. Naj je obstoj gledališča še tako brezpogojno in nepreklicno ogrožen, kritike se ta reč ne tiče, nego stoji trdna in neomajna kakor hrast v viharju. (Fran Milčinski, Resnici na ljubo, Podlistki I: 1922–1924, NB)
»Spet naletava?« je vprašal Gašper. »Kar v cunjah,« je razložil oče, slekel suknjič in ga opahal snega. Golorok je sedel k mizi, šestdesetletnik, pa še kakor hrast. (F. S. Finžgar, Strici, NB)
Prvemu so za uspešno delo pri kmetijskem, torej najtežjem, poglavju Agende 2000 dodelili še ribištvo (»edina zveza, ki jo imam s tem resorjem, je ribica v 150 let starem družinskem grbu«, je prostodušno priznal med zagovorom pred parlamentarci). Kot hrast trdni komisar naših severnih sosedov pa bi se bržkone slabše odrezal, če bi ga pobarali o nadvse kontroverznem obnašanju komisije pri gašenju epidemije »norih krav«, toda izpraševalci so mu, kdove zakaj, prizanesli z mučno temo. (Delo, 11. sep. 1999, NB)
Pil je mnogo ter imel prečudno lastnost, da se ni zlepa upijanil. Če so tovariši že pod mizo ležali ali pa gledali kalno kakor deževna lužina, stal je naš Jurij Ljudevit trdno kakor hrast na nogah in gledal z očmi bistro kakor ščuka, če si ji plen približuje. (Ivan Tavčar, Janez Sonce, NB)
 
Izvor frazema
 
Gl. [močan] kakor hrast.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.sturdy as an oak
steady as an oak

[tŕdno] kàkor hrást, gl. [trden] kakor hrast.

vêlik kot hrást, gl. visok kot hrast.

visòk kot hrást ekspr.; primera
 
Pomen
 
zelo visok, velikSkrij zglede▾
 
Zgledi rabePrihajal ni samo radi tolminskih nožičkov, prihajal je tudi radi Lize. Star je bil nad petdeset let, a njegova večna želja je bila, da bi mu Bog odkazal ženico, ki bi malo jedla – glavno je moral snesti sam, ker je bil visok kot hrast in širok kot hiša – in veliko delala. (Ivan Tavčar, Cvetje v jeseni, NB)
In ta Židanova Barbara je bila prava znamenitost tedanje Ljubljane in o njej se je tiste dni govorilo vsaj toliko, kolikor o tem, bode li vojna s kraljevino obeh Sicilij ali ne. Bila je visoka kot hrast v gori. Če se je smejala, je donelo kakor srebrno zvonilo. (Ivan Tavčar, Izza kongresa, NB)
Bila je stara kot svet, velika kot hrast, črna kot ožgano poleno, oči je imela velike, kakor tolarji Marije Terezije, lase ko žima in suha je bila kot kost. Ta starka je bila Lunina mati. (Slovenske pravljice, NB)
 
Izvor frazema
 
Gl. [močan] kakor hrast.

žíve hráste postávljati, gl. žive hraste staviti.

žíve hráste stáviti star.; pren., mn., tudi postavljati in dov. postaviti v ed.
 
Pomen
 
postavljati se na glavo, prekopicavati se, delati kozolceSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeNa vratnikih so se igrali otroci, stavili so žive hraste. (A. Ingolič, Sos. 7)
[mlade lisičke] se prekopicujejo in postavljajo žive hraste. (Brinar, Lisica Zvitorepka, 76, 2. izd. 1923)
Vsak – tudi deklice – se kopička in stavi živi hrast. (Kociper, Goričanec 17)
 
Izvor frazema
 
Frazem žive hraste staviti omenja že leta 1860 Cigale I, 297 pri iztočnici Burzeln, ki jo pojasnjuje s slovenskimi izrazi prekucniti, prekucovati se, zverniti se, kozličati; žive hraste staviti, kozelce delati; nach M. (tj. po Murku) auch, prekupicniti, prekupicavati se. Isti, prav tam, 296–297, nemško Burzelbaum razlaga s slovenskimi izrazi prekuc, preveržek, živi hrast, kozelc; zvezo ihn machen pa s slovenskimi izrazi prekucniti, prekucovati se, prekobacniti, prekobacovati se, prevreči, premetovati se; kozla, kozliča, kozelc, stučka preverniti, prebračati; serb. auch prekopitniti se, skočiti v kovitlac. Frazem žive hraste staviti z nemško razlago Burzelbäume schagen po Cigaletu povzema Plet. I, 279.
Izraz živi hrast torej pomeni ‘kozolec, prekucljaj’ (pravzaprav: pars pro toto – tista faza prekucljaja, ko so noge pokončno v zraku), žive hraste staviti pa ‘delati kozolce, prekopicavati se’. J. Glonar, SSJ, 110, navaja edninski frazem živi hrast postaviti s pomenom ‘postaviti se na glavo’. Izraz živi hrast je torej zanimiva slovenska ustreznica nemškemu Bürzel (prim. srvn.stvn. bor ‘višina’ in empor), ki pomeni ‘pokonci štrleča trtica, zadek perjadi’ ali lovsko tudi ‘rep jazbeca ali divje svinje’. Druga slovenska ustreznica je kozolec (pravzaprav *kozlec ‘majhen kozel ali kozlu podobna priprava’; prim. tudi koza ‘telovadno orodje’).
Slovenskemu žive hraste staviti predstavno in po sestavi ustreza pol. stanąć dęba (dobes. ‘postaviti hrasta’) v pomenih a) ‘o konju: postaviti se na zadnje noge’, b) ‘o človeku: postaviti se na roke (glavo) z nogami v zraku’ in c) ‘o laseh: dvigniti se pokonci, naježiti se (navadno iz strahu, groze, osuplosti)’. V zvezi z lasmi, ki se postavijo pokonci, se naježijo, prim. še slš. vlasy mu dubkom vstávaly = so se naježili, ukr. dubom staty, rus. stojat’ dubom.

žívi hrást postáviti, gl. žive hraste staviti.

žívi hrást stáviti, gl. žive hraste staviti.
Slovar slovenskih frazemov