Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 Frazemi s sestavino jêzik
beséda gré kómu težkó z jezíka, gl. beseda.

bíti óstrega jezíka ekspr.; pren.
 
Pomen
 
biti odrezav, napadalenSkrij zgleda▾
 
Zgleda rabeDrugače pa je bil zelo dobrega srca. Toda čeprav ni nikomur skrivil lasu, so se ga vsi bali, ker je bil bistrih oči in zelo ostrega jezika; živel je namreč kakor cvet na polju in ptica pod nebom, zato je lahko vsakemu povedal svoje. (C. Kosmač, Tantadruj, NB)
Filozof Max Scheller je slovel zaradi svojega ostrega jezika. Posebno hud je bil na neprimerna vprašanja ob neprimernih priložnostih. (Slavko Krušnik, Smeh stoletij, NB)
 
Izvor frazema
 
Gl. imeti oster jezik.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik hr.srb.biti oštar na jeziku
it.avere la lingua tagliente
avere una lingua velenosa
nem.eine scharfe Zunge haben
scharfzüngig sein
eine spitze Zunge haben

bíti strupénega jezíka ekspr.; pren.
 
Pomen
 
biti zelo opravljiv, obrekljivSkrij zgleda▾
 
Zgleda rabe»Ker si ušla, pa nisi!« je takoj odbil Ustinar, ki je bil ostrega in precej strupenega jezika. »Ali zdaj vidiš, kakšna trapa si, da zamudiš tako lepo priložnost, ko bi lahko prišla med svetnice.« (C. Kosmač, Smrt nedolžnega velikana, NB)
Evforijo ter napovedi o obrambi bronaste kolajne z zadnjega mondiala je zamenjalo malodušje ter plaz kritik na račun selektorja Mirka Jozića. Kot ponavadi je bil najbolj strupenega jezika spet njegov predhodnik. (Miroslav Blažević, Delo, 5. jun. 2002, NB)
 
Izvor frazema
 
Gl. imeti strupen jezik.

brez dláke na jezíku, gl. dlaka.

bŕzdati jêzik knj.; pren.
 
Pomen
 
obvladovati govorjenje glede na vsebino in tonSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeVedno imam častne posle s kavalirji, ki se v zadregah obračajo name. Poprašajte v kazini, vsi vam poreko: Samuel Blaustift ume brzdati jezik, ta je vse časti vreden človek. Zato se vam čudim, gospod inženir, da ravnate z menoj kakor s cuckom in bebcem. (Fran Maseljk-Podlimbarski, Gospodin Franjo, NB)
Podjetnik bo moral brzdati jezik. Marina Poropata udarili po žepu, ker je razžalil odvetnico Marjano Manfreda in Rajka Hrvatiča – Marjan Jerman oproščen. (Delo, 2. apr. 2005, NB)
Imajo pa bržkone kar prav »tifosi«, ki ne verjamejo, da bosta oba petelina pod isto streho zdržala brez incidentov, podtikanj in zbadanj, po katerih sta zaslovela zadnja leta. V Aziji sta sicer brzdala jezike in se izogibala drug drugemu, kar niti ni bilo težko, glede na to, da nastopata za različni Hondini ekipi, med dirkami bivata v različnih avtodomih in delata z drugim osebjem. (Delo, 3. feb. 2003, NB)
Sin na vozu je rekel sam sebi: »Dobro sva jih izplačala!« Oče, ohladivši si jezo, se pa za ušesom popraska in misli: »Bohinjec, na Bohinjski Beli si brzdaj jezik, dokler drži v Bohinj samo ena cesta, in ta prav po sredi beljanske vasi!« Ta jako previdna, a prepozna misel se mu je vrinila, ko je čul za vozom prijazne vzklike: »Kar si ženi preveč plačal, dobiš nazaj grede vrnjeno s počenimi groši!« (Janez Mencinger, Moja hoja na Triglav, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem brzdati jezik temelji na prenesenem pomenu glagola brzdati: knj. ‘obvladovati, zadrževati’.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik češ.držet jazyk na uzdě
mít jazyk na uzdě
it.frenare la lingua
tenere la lingua a freno
tenere la lingua a posto
rus.deržat‘ jazyk na privjazi
ne davat‘ voli jazyku

dobíti píko na jezíku, gl. pika.

dólg jêzik ekspr.; pren.
 
Pomen
 
1. opravljivost, odrezavostSkrij zglede▾
 
Zgledi rabe»Njega hodi vsako noč tlačit mora; ker mu nakladate take tovore, pa revček komaj diha!« »Drugega te ni kakor dolg jezik,« se je togotila kuharica in jezno odhitela. (R. Murnik, Brakada brez braka in druge humoreske, NB)
Dolg jezik drago stane. Pogojna kazen Hermanu Kuneju, direktorju Rudnika Senovo, ki je žaljivo obdolžil vodstvo krajevne skupnosti Senovo. (Delo, 19. jun. 2003, NB)
Shaqa za dolg jezik udarili po žepu. (Delo, 4. feb. 2004, NB)
2. velika zgovornostSkrij zgleda▾
 
Zgleda rabeDolg jezik, ki je včasih tako oster, da sogovornika kar zmede, je menda nasledila od mame Helge. (Delo, 10. jan. 2000, NB)
»Dvolični« Paragvajec je ljubljenec navijačev svojega kluba in sovražnik vseh drugih. Dolg jezik mu pogosto povzroča glavobole, samozavest in zmagovalni duh pa sta nepogrešljiva dela njegove osebnosti. (Delo, 3. dec. 1999, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem dolg jezik, prav tako imeti dolg jezik, temelji na predstavi, da so velika zgovornost, a tudi opravljivost, odrezavost koga odvisne od dolžine njegovega jezika. Dolg jezik je tako postal prispodoba za veliko zgovornost ter za opravljivost, odrezavost. V zvezi s tem primerjaj tudi navadno množinsko rabo sestavine jezik v pomenu ‘klepetulja, opravljivec’.

držáti jêzik za zobmí ekspr.; pren., tudi velel.
 
Pomen
 
molčatiSkrij zglede▾
 
Zgledi rabe»Kdo je pa še kdaj slišal, da naj bo prva obsodba!« »Drži jezik za zobmi!« je zavpila Kraljica in od jeze poškrlatela. (Lewis Carroll, Aličine prigode v Čudežni deželi, NB)
Vse ženske so enake, je neka ljudska modrost, ki lahko roma v koš. Ene vseeno znajo držati jezik za zobmi. Recimo Cathy Freeman, ki nikomur ni povedala, da bo prižgala olimpijski ogenj na štadionu. (Delo, 18. sep. 2000, NB)
V takem primeru se je naučil molčati. Uboga očetov nasvet: »Drži jezik za zobmi, ljudje bodo mislili, da imaš karakter.« (Delo, 11. nov. 2000, NB)
Redki intervjuji, še redkeje kaj o sebi. O njem je bilo zapovedano držati jezik za zobmi tudi njegovim bližnjim. (Delo, 31. mar. 2001, NB)
Enako je bilo s službo. Marjana je Jožu zato velikokrat trobila, naj se obvlada in drži jezik za zobmi. (Delo, 4. jul. 2001, NB)
To poročilo je sprožilo velik plaz. Ne samo, da jih je Nechifor dobil po nosu, ampak so zagrozili kar vsem delavcem na železniški postaji Jimbolija: ali bodo imeli jezik za zobmi ali pa bodo izgubili zaposlitev in se znašli za rešetkami. (Delo, 25. avg. 1998, NB)
Ogoljufani so bili že najuglednejši muzeji. Ali pa so muzeji sami goljufali s svojimi direktorji, ki včasih odkrijejo kako ponarejeno sliko in držijo jezik za zobmi, da se ne bi osramotili. (Delo, 23. okt. 1999, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem držati jezik za zobmi omenja v velelniški obliki Cigale (II, 1437), ki nem. schweige! prevaja s sln. molči, tiho bodi, jezik za zobe (oder derži za zobmi), nem. die Zunge schweigen pa s sln. berzdati, uzdati jezik. Plet., I, 370, pri iztočnici jezik navaja j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten, Isti, II, 937, pri iztočnici zob še jezik za zobe! das Maul gehalten! jezik za zobmi držati = schweigen. Frazem držati jezik za zobmi je nastal po predstavi o položaju jezika za zobmi, pri katerem ni mogoče govoriti.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.to keep one’s mouth shut
bolg.dàrža si dumite pod ezika
dàrža si ezika
dàrža si ezika zad zubite
češ.držet jazyk za zuby
udržet jazyk za zuby
fr.tenir sa langue
hr.srb.držati jezik za zubima
držati jezik iza zuba
it.tenere la lingua a freno
tenere la lingua a casa
frenare la lingua
nem.die Zunge im Zaum halten
den Mund halten
pol.trzymać język za zębami
rus.deržat’ jazyk za zubami

govoríti ísti jêzik nevtr.; pren.
 
Pomen
 
imeti enako mnenje o kaki stvari, o kakem vprašanjuSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeKer se je že izkazalo, da so na ministrstvih za finance in ekonomske odnose in razvoj razumeli sklepe drugače, je tokrat le mogoče zagotoviti, da vsi pristojni govorijo isti jezik? (Delo, 22. sep. 2000, NB)
V potrditev, da govorijo isti jezik, bodo azijska sila in afriške države tudi tokrat zahtevala vzpostavitev multipolarnega sveta, v katerem bodo več pozornosti namenjali revnim … (Delo, 12. okt. 2000, NB)
Hamas in Fatah v tem trenutku govorita isti jezik predvsem zato, ker pogajanj ni na obzorju. Po njihovi obnovitvi bo zavezništva konec. (Delo, 5. sep. 2001, NB)
»Nekoč avtorji, kot recimo Vargas Llosa in Mário Quintana, medsebojno niso komunicirali, ker drug drugega niso razumeli. Danes pa odkrivamo, da praktično govorimo isti jezik, ubadamo se z istimi težavami, pestijo nas iste bolečine in bijemo iste bitke. (Delo, 22. jan. 1998, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem govoriti isti jezik izhaja iz dejstva, da je prvi pogoj za medsebojno razumevanje ljudi to, da govorijo isti jezik, nadaljnja stopnja pa je ujemanje v določenem pojmovanju, razumevanju česa. To nakazuje tudi eden od pomenov sestavine jezik: knj., navadno s prilastkom ‘način izražanja, vezan na določeno pojmovanje, razumevanje česa’. Da gre za enakost, identičnost takega pojmovanja, razumevanja, kaže sestavina isti.

iméti [dôbro] namázan jêzik ekspr.; pren.
 
Pomen
 
izražati se spretno, lahkotnoSkrij zglede▾
 
Zgledi rabePolicija zdaj išče okrog 40 let starega svetlolasega in suhega moškega, ki naj bi bil visok okrog 180 cm, ki ima dobro namazan jezik, naivne žrtve, ki se med čakanjem na vlak ali avtobus nimajo kam dati, pa v okolici postaje ni težko najti. (Delo, 5. maja 2001, NB)
Tovrstne tiče – za izpeljavo te goljufije sta potrebna najmanj dva precej spretna nepridiprava, od katerih mora imeti eden še dobro namazan jezik – so bežigrajski policisti opazili v torek sredi dopoldneva na Herbersteinovi. (Delo, 29. okt. 1998, NB)
Toda vdova je imela namazan jezik in tudi sicer je znala pridobiti Petana, Tevž pa tudi ni miroval. (A. Ingolič, Sončna reber, 1953, 192)
Bil je čeden trgovski potnik. Imel je namazan jezik in bil je baraba. (D. Debič, Brez milosti, 1955, 92)
Ah pa tudi nasprotnik je imel namazan jezik, s hudobnimi, sijajnimi ugovori je znal motiti angelsko alelujo … (T. Mann –J. Gradišnik, Čarobna gora II, 1959, 208)
 
Izvor frazema
 
Primera imeti [dobro] namazan jezik temelji na besedni zvezi namazan jezik. Ta bi lahko izhajala iz predstave o delovanju strojev, katerih deli morajo biti dobro namazani, da brezhibno delujejo. Kako pa se v resnici podmaže jezik, nakazuje J. Glonar, SSJ, 142, pri iztočnici jezik: jezik si namazati (s pijačo). Po zaužitju pijače se res marsikomu razveže jezik, postane zgovoren, a le če ima pri tem pravo mero. Če je nima, se mu jezik kmalu začne zapletati. Besedno zvezo namazan jezik pri iztočnici namazan pa omenja J. Glonar, prav tam, 228: namazan jezik: gibek, gladko tekoč.

iméti dólg jêzik pog., slabš.; pren.
 
Pomen
 
1. biti opravljiv, odrezavSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeTo pa vse samo zato, ker ima dekle dolg jezik pa se prepira z vaščankami, ki je ne morejo. (I. Pregelj, Štefan Golja in njegovi, NB)
Ali torej nimam prav, če ti očitam, da si strahopetec, ki se še ganiti ne upa, kadar je treba pokazati pogum, ki imaš samo dolg jezik, a bojazljivo srce. (Miroslav Malovrh, Na devinski skali, NB)
Glavna izmed njegovih ljubic, Fihriye, se je zato ustrelila, od Latife pa se je ločil, ker se mu je drznila nasprotovati. Vsaj zadnje pa Mango opravičuje, češ da je imela ženska tako dolg jezik, da je ne bi prenašal niti moški v manj patriarhalni družbi. (Delo, 21. sep. 1999, NB)
2. veliko govoritiSkrij zgleda▾
 
Zgleda rabeNi, da bi morali spati, jaz bi se pa sam ubijal! Dolg jezik bi marsikdo imel, jaz pa delal. (J. Jurčič, Cvet in sad, NB)
Američanka je imela pred finalnim dvobojem precej dolg jezik. Hingisova pa se z njenimi izjavami ni obremenjevala. (Delo, 3. apr. 2000, NB)
 
Izvor frazema
 
Gl. dolg jezik.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik hr.srb.imati dug jezik
imati dugačak jezik
biti duga jezika
nem.eine lose Zunge haben, ein loses Mundwerk haben

iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, gl. krava.

iméti jêzik kot káča, gl. kača.

iméti jêzik óster kot mèč, gl. meč.

iméti kàj na jezíku ekspr.; pren.
 
Pomen
 
1. poznati, vedeti kaj, a se tega trenutno ne moči spomniti ali ne upati povedatiSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeVečerja, katero smo nekaj časa še odlašali, ker smo vsak čas očeta domov pričakovali, se je ohladila; usedemo se torej k mizi, vendar nikomur se ne ljubi jesti. Vsak ima na jeziku besedo, da se mu čudno zdi, da očeta proti navadi tako pozno še vedno ni domov, pa nobeden ne govori, bojéč se, da bi drugih v strah ne pripravil. (Simon Jenko, Spomini, NB)
Volku je bilo ta hip žal, da je privedel svoje brate pred očeta, češ naj da odgovor za svoje ravnanje. Pikro besedo, ki jo je že imel na jeziku, da jo izbrusi, je brž požrl. (Janez Jalen, Bobri 3, Vrh, NB)
»Pridite dol, jaz grem v vinograd po breskve, vi me morate spremiti.« Lisec je imel na jeziku izgovor, čutil je, da mu lice žari, a nobene besede ni mogel izustiti, od okna se je odmaknil, vzel klobuk in šel ven na vrt k njej, kakor mu je ukazala, saj ni mogel drugače. (Josip Jurčič, Doktor Zober, NB)
Naš vodnik je obrnil obraz k meni in me srepo pogledal. Da mu ne sprožim besede, ki jo je imel na jeziku, sem poudarno pristavil: »Tako je pravil stari Smuk z Bele nam dijakom, ko smo hodili mimo njegovega doma na počitnice. Ali je vse res, ne vem.« (Janez Mencinger, Moja hoja na Triglav, NB)
2. govoriti o kom čem, omenjati kajSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeNeodgovorno bi bilo, če bi slovenska država izvajala politiko pozitivne diskriminacije do manjšin, ki živijo tu, svoje manjšine pa prepustila samovolji drugih držav, ki ne bi delale tako kakor mi. Zato mora predstavnik države nenehno imeti na jeziku reciprociteto. Seveda pa se doseženi standardi varovanja zaščite človekovih pravic, zlasti manjšin, ne smejo manjšati. (Delo, 9. apr. 2005, NB)
Župan pravi, da pričakuje v Londonu še kakšen teroristični napad. Narod, drogiran z romanco, pa ima na jeziku vprašanje: Bo princ William poročil svojo Kate? Bo spet pravljica? (Jana 2007, št. 03, NB)
V stalinistični Poljski je postal diplomat, bil je vicekonzul v Londonu, potem so ga izključili iz komunistične partije, postal je lektor v založbi … Od nekdaj je nadvse ljubil nemško literaturo, nenehno je imel na jeziku Goetheja in Schillerja, kakor da bi bila njegova prijatelja, in leta 1958 odpotoval v Zvezno republiko Nemčijo. (Delo, 23. mar. 2001, NB)

iméti kàj na kôncu jezíka, gl. konec.

iméti nabrúšen jêzik pog.; pren.
 
Pomen
 
biti odrezavSkrij zgleda▾
 
Zgleda rabeV večnem strahu, da mu bo kdo zabavljal, je zabavljal Miha sam, in kjer je slutil hudobno namero, je imel nabrušen jezik in stisnjeno pest. Tako je postal najljubši, najzvestejši tovariš Žagarjevemu Gašperju, in oba skupaj strah mirnim mladeničem in pohujšanje vsej vasi. (F. Detela, Svetloba in senca, NB)
… vsi smo ga čislali in ljubili kakor lastnega brata. Med tolovaji je sedaj kaj na dobrem glasu kot zagovornik, imel je pa že tačas nabrušen jezik in z isto rezkostjo kakor vrata je zaprl takoj tudi »Domačemu petelinu« kljun. (F. Milčinski, Igračke, NB)
 
Izvor frazema
 
Gl. imeti oster jezik.

iméti óster jêzik ekspr.; pren.
 
Pomen
 
biti odrezav, napadalenSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeImela je oster jezik, in v vsaki družbi se ji je posrečilo, da je mimogrede o vsakem bleknila kaj zoprnega, zato je ljudje niso imeli radi; čeprav njenih zlobnih pripomb niso resno jemali, kakor niso docela resno jemali gospe Adele same, so bili vedno rahlo na trnju, ker niso nikoli vedeli, kaj bo uganila v naslednjem trenutku. (G. Jakopin, Devet fantov in eno dekle, NB)
Stičani so se, gredoč iz Malega Gabra, tu ustavili, da bi si z vinom dušo privezali in da bi se po stari navadi nekoliko ponorčevali s hudimi Šentvidci; pa ti sami so imeli zadosti oster jezik in so se meniškim bajtarjem kačjepično odrezovali. (I. Zorec, Izgnani menihi, NB)
O, ti nesrečna ženska! Saj še vedel nisem, da imate tako oster jezik. Šment, kakor britev vam gre! (Z. Kvedrova, Njeno življenje, NB)
Poudarjata, da Kacin vsekakor ni največji domet stranke, vendar je preprečil njeno centralizacijo, ne brani se dela na terenu in ima kot opozicijski vodja dovolj oster jezik. (Delo, 15. dec. 2006, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem imeti oster jezik je lahko parafraza za jezikati, pri čemer sestavina oster pridaja pomena ‘odrezav, napadalen’. Enako velja za frazem biti ostrega jezika. Podobno je tudi v frazemu imeti nabrušen jezik, v katerem sestavina nabrušen pridaja pomen ‘odrezav, napadalen’.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik hr.srb.imati oštar jezik
it.avere la lingua tagliente
avere la lingua velenosa
nem.eine scharfe Zunge haben
eine spitze Zunge haben

iméti píko na jezíku, gl. pika.

iméti strupén jêzik ekspr.; pren.
 
Pomen
 
biti zelo opravljiv, obrekljivSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeLjudje niso rekli ne tako ne drugače. Nihče se ni hotel zameriti Počepki, ker je imela strupen jezik. (Miran Hladnik, Kmečka povest iz polpreteklega časa, NB)
»Bolj jezika. Ima dolg, smradljiv, strupen jezik.« »In opleta z njim čez devet gora,« mi je prišepnila. (M. Remec, Mana, NB)
Moja preljuba žena ima presneto strupen jezik. In tako močna, zdrava pljuča ima moja Lucija, da jo ljudje prav razločno slišijo celo na vrh Gradu … (R. Murnik, Lepi janičar, NB)
Ginekolog Bumm je imel tudi strupen jezik in so se ga na izpitih vsi bali. (Slavko Krušnik, Smeh stoletij, NB)

jêzik srbí kóga pog.; pren.
 
Pomen
 
zelo si želi kaj reči, povedatiSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeRADO Tiho! Sedaj Francelj govori, potlej boš pa ti, če te jezik srbi. ANDREJ Tako je. (Janez Jalen, Lesena peč, Norčava burka v treh dejanjih, NB)
Tisto, česar ne pojem, brez pripomb pospravi, počisti po brlogu in gre. Ponavadi me nič ne vprašuje, čeprav čutim, da jo jezik srbi. Zanesljivo ji je Robi zabičal, da me ne sme motiti. (Miha Remec, Mana, NB)
Pretekli teden je minil tudi v znamenju referenduma o zapiranju trgovin ob nedeljah, o čemer pa danes ne smemo niti pisniti, čeprav nas pošteno srbi jezik, ter seveda v brezplodnem prerekanju med Slovenijo in Hrvaško o tako imenovani ekonomski coni na Jadranu. (Delo, 20. sep. 2003, NB)
PODPREDSEDNIK DR. MARKO PAVLIHA: Hvala lepa. Seveda glede na vročo tematiko ob tem tudi mene srbi jezik, ampak glede na poslovnik, naj ostane samo pri srbečici. Tako nadaljujemo s poslanskimi vprašanji. (Državni zbor RS: 6. redna seja 16. 05. 2005, NB)
 
Izvor frazema
 
Pomen frazema jezik srbi koga temelji na prenesenem pomenu glagolske sestavine srbeti: ekspr. ‘močno želeti, hoteti’.

jêzik têče kómu kàkor mlín ekspr.; primera
 
Pomen
 
kdo je zelo zgovoren, čvekavSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeČuli so o deklini in kaj je dala razbobnati, pa sta starejša dva preudarjala med sabo: »Fanta sva od fare, glavo imava na pravem koncu, jezik nama teče kot mlin, ni vrabec, da se enemu izmed naju ne posreči in dobiva v hišo bogato doto, pridne roke in žensko lepoto – kar poizkusiva. (F. Milčinski, Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice, 1917, 49)
Jezik mu teče kakor mlin. (I. Šašelj, Pregovori, 1934, 65)
Dober, namazan, nabrušen jezik ima; jezik ji teče kakor mlin. (J. Pavlica, 162)
 
Izvor frazema
 
Primera jezik teče komu kakor mlin je nastal na podlagi primerjave nenehnega govorjenja z enakomernim ropotanjem mlina. Sorodni hr.srb. mljeti kao [prazan] mlin s sestavino prazan kaže na predstavo o praznem, brezciljnem, neumnem govorjenju. Na mlin se verjetno nanašata tudi sln. mleti slabš. ‘govoriti, pripovedovati’ in vrteti svoj mlin slabš. ‘govoriti’.

jêzik za zóbe pog.; v medmetni rabi
 
Pomen
 
utihni, molčiSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeToliko huje je raztogotilo dečkovo vedenje starega orožnika, bržkone zaradi neprijetne zavesti, da konec koncev vendarle govori resnico. »Jezik za zobe!« je zarjul in udaril po mizi, da je težki črnilnik zaplesal po njej. »Marš domov, smrkavec!« (Gustav Šilih, Beli dvor, NB)
Hiša je sedaj moja. Vaš je kot, pa mirujte in jezik za zobe, stari sitnež. Tako mi je rekel vražji sin. (Matevž Hace, Naši obrazi, NB)
Me pa zanima, kaj bojo rekli ljudje, ko bojo na enem delu strani videl posvetilo Mahatmi Gandhiju in na drugem delu napade, same napade.« Svami ga je ostro pograjal: »Jezik za zobe, pob! Drugač me ne bo čist nič brigal, de si že velik in nosiš dolge hlače, ampak te bom dal čez kolen … (V. S. Naipaul, Maser Mistik, Didakta, 2002, NB)
 
Izvor frazema
 
Gl. držati jezik za zobmi.

káčji jêzik ekspr.; pren.
 
Pomen
 
odrezav, piker jezikSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeNi mogla več prenašati kačjega jezika svoje tašče. (P. S. Buck – O. Grahovjeva, Vzhod in Zapad, 71)
Bala se je Klešmana, njegovih zelenih oči in kačjega jezika. (F. S. Finžgar, ZS III, 167)
Klepetavi kačji jeziki visokih dam se bodo rogali njenemu čudnemu okusu. (Savage – Poljanec, Snubitev kneza Pamila, 42)
 
Izvor frazema
 
Gl. imeti jezik kot kača.

máčka je snédla jêzik kómu, gl. mačka.

na jezíku méd, v sŕcu léd ekspr.; pren.
 
Pomen
 
delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjenSkrij zgleda▾
 
Zgleda rabeNa jeziku med – v srcu led. (Ljudski pregovori, NB)
»Na jeziku med, v srcu led,« pa bi lahko zapisali za zasebnika iz Radelj ob Dravi, ki oddaja postelje Romunom. Menda jih ima na spanju kar štirinajst, kar sicer ni sporna številka, če bi imel dobro plačani zasebnik za to tudi štirinajst postelj. (Delo, 21. dec. 2007, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem na jeziku med, v srcu led temelji na sestavini med, ki je prispodoba sladkosti in prijaznosti, in na sestavini led, ki je prispodoba hladnega, neprijaznega. Sestavina na jeziku dodaja pomen, da gre za sladko, prijazno govorjenje, sestavina v srcu pa pomen, da ima kdo tako hladnost, neprijaznost v srcu in da je to čustvo odločilno za presojanje značaja, obnašanja koga. Oblikovno je frazem na jeziku med, v srcu led riman izraz, ki je značilen zlasti za reke in pregovore. V takih izrazih rima pogosto določa izbor sestavin in v tem primeru so vse sestavine izredno kompatibilne.

nájti skúpni jêzik nevtr.; pren.
 
Pomen
 
doseči enako mnenje o kaki stvari, o kakem vprašanjuSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeSkozi labirint. Obupno razdeljeni iščemo skupni jezik. In videti je, da smo vedno dlje od njega. (D. Jančar, Razmerja, predvsem nevarna, NB)
Državni zbor hitro lahko preglasuje lokalne skupnosti, a to na nek način niti ni pošteno. Do konca je treba poskušati najti skupni jezik, kar pa postopke v fazi izbora različic zelo podaljšuje. (Delo, 26. jan. 2000, NB)
Zvedeli smo, da so predstavniki sindikata vendarle našli skupni jezik z ministrom za zdravstvo Andrejem Bručanom. (Delo, 4. sep. 2000, NB)
V tem smislu, je bilo rečeno, bi bilo za Francijo in Francoze poučno, če stopijo v neposreden dialog zlasti s Švedi ali Britanci, ne le z Nemci ali Italijani in Španci, s katerimi zlahka najdejo skupni jezik. (Delo, 22. maja 2001, NB)
Predsednik države je na tiskovni konferenci predstavil svoja stališča do izbrisanih in pozval vladne in opozicijske stranke, naj poiščejo skupni jezik. (Delo, 5. feb. 2004, NB)
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.to find a common tongue/language
češ.najít s někým společný jazyk
najít s někým společnou řeč
fr.trouver une convergence de vues, établir une entente profonde
hr.srb.naći zajednički jezik
nalaziti zajednički jezik
nem.eine gemeinsame Sprache finden
rus.najti obščij jazyk s kem

namázan jêzik ekspr.; pren.
 
Pomen
 
spretno, lahkotno govorjenjeSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeTudi bo dobro, da si omisliš viteško opravo: Zmago ti dovrši namazani jezik. (J. Trdina, LZ 1887, 716)
Treba pa je, da ima eden (izmed igralcev) namazan jezik. (N. Kuret, Veselja dom II, 1942, 95)
Rodil se je v času, ko so v Pekingu še bili mandarini, preživel je revolucijo, japonsko invazijo, Mao Zedonga in šok modernizacije, ves čas pa živi v zakotni četrti kitajske prestolnice, hodi od doma do doma in opravlja svoj poklic. Njegova delavnica so britev s srebrnim rezilom, lakiran umivalnik z vzorcem rož in lesen stol za stranko, zaščitni znak pa hitro zapestje in namazan jezik. (Delo, 3. nov. 2005, NB)
O socioloških, psiholoških in širših družbenih vzrokih za takšno stanje bi lahko napisali esej, nedvomno pa je eden od temeljnih vzrokov – blago rečeno – nenavaden odnos do znanja tako v nekdanjem samoupravnem socializmu kot danes. V obeh sistemih je bila za kariero pomembnejša zvitost, prilagodljivost, namazan jezik in »moralnopolitična kakovost«, sinonim za uspeh pa danes pomenijo predvsem privatizacijski »tajkuni« in udobne državne sinekure. (Delo, 15. apr. 2005, NB)
 
Izvor frazema
 
Gl. imeti [dobro] namazan jezik.

ne iméti dláke na jezíku, gl. dlaka.

ti je múca jêzik snédla, gl. muca.

ugrízniti se v jêzik pog., ekspr.; pren.
 
Pomen
 
1. ne povedati, reči nameravanega, zamišljenegaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabe»In še danes živi in nori …« »Prav mu je!« je hotel reči pob, pa se je še o pravem času ugriznil v jezik, ker je vedel, da bi ga oče pošteno oštel zaradi teh besed. Sram ga je bilo. (C. Kosmač, Pot v Tolmin, NB)
»Celo v korist je – vsem planincem!« Hotel sem reči: slovenskim in nemškim turistom, a sem se še pravočasno ugriznil v jezik. Med planinci res nisem delal razlike, enako vesel pa sem bil v knjigi v stolpu tako latinskega kot nemškega ali slovenskega vpisa. (Ignac Sivec, Triglavski kralj, NB)
Michael Walchhofer bi se dan poprej ugriznil v jezik, ko bi vedel, da bo tako v polno zadel z napovedjo, da štartne številke ne bodo igrale odločilne vloge. Potem ko je po očitnem taktiziranju na kvalifikacijskem treningu štartal kot deseti, je postavil najboljši dosežek … (Delo, 13. feb. 2006, NB)
Hotel sem mu reči, da niti ne ve, kaj pomeni osvojiti medaljo. Kot vodja ekipe pa sem bil raje tiho, čeprav sem se težko ugriznil v jezik. Vedel sem, da je v pravem mentalnem stanju! (Delo, 21. feb. 1998, NB)
2. komu se kaj zgoditi, kar je prej obsojal pri drugihSkrij zgleda▾
 
Zgleda rabeŠkripal je z zobmi ob pogledu nanje ali srečanju z njimi. Vaščani so govorili, naj pazi, da se ne bo ugriznil v jezik, ker da se živemu človeku v življenju lahko vse pripeti, beraška palica ali bogastvo, zapor za slaba dela ali županski stolček. (Matevž Hace, Vaška kronika, NB)
Jeseničan Grega Špendov, eden najizkušenejših, že komaj čaka na prvo vožnjo na novih saneh: »Že večkrat sem se ugriznil v jezik zaradi svojih napovedi, zato to pot ne želim ničesar obljubljati. Seveda pa bi se rad na tekmah odrezal kar najbolje in jo odnesel brez poškodb.« (Delo, 29. nov. 2001, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem ugrizniti se v jezik temelji na predstavi, da če se ugriznemo v jezik, ta kot eden najpomembnejših govornih organov ne more opraviti svoje funkcije – govorjenja. Besedna zveza ugrizniti se v jezik je že v Plet. II, 714, a še v osnovnem pomenu.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.to bite one’s tongue
fr.se mordre la langue
hr.srb.ugristi se za jezik
ujesti se za jezik
it.mordersi la lingua
nem.sich auf die Zunge beißen
rus.prikusit’ jazyk

vzéti kómu besédo z jezíka, gl. beseda.
Slovar slovenskih frazemov