bíti do kolén v dréku nizko; pren., navadno v mn.
| Pomen | ||
| biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Ko bo vamp poln, trebušček lepo napet, bo čokati skočil nanj. Ko bo počil, je rekel nekdo, bomo do kolen v dreku. In spet so se režali. (D. Jančar, Zvenenje v glavi, NB) | |
| Če bi Grizold torej stopil v kakšno pregloboko blatno lužo, fotografi pa bi to posneli, bi se potem v časopisih pojavili naslovi »Grizold do kolen v dreku« ali kaj podobnega. To bi bil madež na njegovi osebnosti in karieri. (Delo, 21. dec. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti do kolen v dreku z različico stati do kolen v dreku izhaja iz frazema biti v dreku z različico stati v dreku. Ta je nastal po prenosu konkretnega neprijetnega položaja, v katerem se znajde kdo, ki se znajde globoko v (človeškem, živalskem) blatu. Sestavina do kolen (tudi do gobca, do vratu itd.), v nemščini do vratu, do prek ušes (bis an der Hals, bis über die Ohren) pomeni stopnjevanje neprijetnega, zapletenega položaja. V zvezi s tem je preneseni pomen sestavine drek: nizko ‘neprijeten, zapleten položaj’. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | nem. | [bis zum/bis über den Hals] im Dreck sitzen/stecken |
| [bis über die Ohren] im Dreck sitzen/stecken | ||
grísti koléna ekspr.; mn., pren.
| Pomen | ||
| hoditi v hudo strmino | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Knjiga ni le vodnik, kam in kako gristi kolena in priti čim višje, marveč tudi dokaj dobra predstavitev kulturne krajine s prebivalci. (Delo, 15. jul. 2000, NB) | |
| Tako kot v zgornjih bohinjskih vaseh, kjer si morajo ljudje zaradi strmine pri košnji gristi kolena, tudi pri Betelu pomisliš, da bi morala država ljudem, ki ostajajo na zemlji in skrbijo zanjo, še kaj dati, ne pa jim jemati. (Delo, 14. maja 1998, NB) | ||
| Sledil je spust za 100 m, potem spet vzpon za 300 metrov. Tu in tam smo že grizli kolena in sopihali kakor konji, a hujšega ni bilo. (Delo, 9. avg. 2003, NB) | ||
| Ob tej priložnosti je kupil tudi par prašičkov. No da, odkrito rečeno, je pravzaprav čakal na to, da si bo Jera kaj polomila, češ kaj bi človek po nepotrebnem dvakrat grizel kolena in se spenjal v tako nazarensko strmino. (C. Kosmač, Tistega lepega dne, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem gristi kolena temelji na prispodobi po resničnem dejstvu, ko se kdo pri hoji v strmino zaradi ohranjanja ravnotežja tako nagne naprej, da pride z glavo do kolen, tj. v položaj, ko bi lahko grizel kolena. | ||
iméti méhka koléna ekspr.; mn., tudi pren.
| Pomen | ||
| biti negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Znamenje, ki so ga včeraj dobili proračunski uporabniki, je tudi zaradi Mramorjevega ravnanja nedvoumno: pred usodnimi referendumi in potem v mesecih pred bližajočim se volivnim letom ima vlada mehka kolena. (Delo, 7. mar. 2003, NB) | |
| Ljudje, ki bi užaljeno in zgroženo ugovarjali, da niti zdaleč niso plačani za dolžnosti reklamnega servisa, temveč za širjenje vesti, dognanj in njihovo analizo, dobijo mehka kolena in tresoč se glas, ko gre za patriotično propagando. (Delo, 30. jun. 2001, NB) | ||
| Roberto Baggio, ki je Italijo z golom v zadnjih minutah rešil poraza v tekmi proti Čilu (2 : 2), si je verjetno s tem pridobil srca še zadnjih prebivalcev Apeninskega polotoka, torej tistih redkih, ki se ne prištevajo med »nogometoljubce«. Še celo nekdanja filmska diva Sofia Loren je priznala, da ob pogledu na Baggia dobi kar nekam mehka kolena. (Delo, 15. jun. 1998, NB) | ||
| Razlog za mehka kolena naštetih evropskih držav niso bili le njihovi različni interesi (Nemčija ima na primer veliko kosovskih beguncev, ki bi jih rada vrnila) ali razlike v odnosu do Beograda, ampak predvsem trdo stališče Rusije. (Delo, 26. mar. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti mehka kolena temelji na dejstvu, da so zdrava in trdna kolena pogoj za zanesljivo in stabilno stojo in hojo. Nasprotno so mehka, tresoča se kolena, ki so posledica strahu, bolezni ali pijanosti, prispodoba za negotovo hojo. | ||
koléna se trésejo kómu ekspr.; tudi pren.
| Pomen | ||
| 1. zelo je šibak | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Drugačen je bil tvoj pogled, bolj vesel tvoj smeh, bolj ponosen tvoj korak. Zdaj se ti že tresejo kolena, nič več ni upanja v tvojih očeh, čas je blizu, tovariš od rojstva! (I. Cankar, Mimo življenja, NB) | |
| 2. zelo se boji | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pred naslednjim korakom, odločnim spodbujanjem priseljevanja, pa se vodilnim politikom še tresejo kolena, pa čeprav daljnovidneži že opozarjajo, da kmalu tudi Indijcev in Belorusov ne bo več dovolj za potrebe visoko razvitih industrijskih držav. (Delo, 30. maj 2001, NB) | |
| Razpored jim je na lanski poti na Final Foura namenil najbližja tekmeca, Cibono in Stefanel, letos pa vnovič italijanskega prvaka – Benetton iz Trevisa. In če lahko sodimo po pisanju časnikov na Apeninskem polotoku, se našim sosedom že pošteno tresejo kolena. (Delo, 2. mar. 1998, NB) | ||
| Ko sem po drugi vojni poklicno začenjala v mariborski Drami, sem morala v prvi vlogi prinesti skledo žgancev na prizorišče v Cankarjevem Hlapcu Jerneju in njegovi pravici. Srce mi je razbijalo in kolena so se tresla. (Delo, 27. dec. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. imeti mehka kolena. | ||
ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], gl. peti.
ne séči kómu niti do kolén ekspr.; navadno mn., pren.
| Pomen | ||
| ne biti komu enak, enakovreden po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Le privoščite naj jo, saj imate vi drugo.« »Drugo, seveda, tisto Smrekarjevo punco, ki Minki ne seže niti do kolen.« (F. S. Finžgar, Sama, NB) | |
| »Tiranska borza lahko samo zavida stavnici njeno organizacijo. Na drugi strani ceste, v kulturni dvorani, bi lahko našli brokerje, ki jim borzni posredniki ne sežejo niti do kolen,« so zapisali v Ekonomii. (Delo, 16. jun. 2000, NB) | ||
| Lastniki, še bolj pa novinarji uglednih časnikov se ob takšni konkurenci nekoliko zmrdujejo, saj jim po kakovosti resda ne seže niti do kolen. A tega od tovrstnih listov tudi nihče ne pričakuje. (Delo, 4. mar. 2002, NB) | ||
| »Če bi imeli letos še Skelina, nam nihče ne bi segel niti do kolen,« so si bili po torkovi prepričljivi zmagi enotni ljubitelji košarke v Novem mestu. (Delo, 24. okt. 2002, NB) | ||
| A vseeno sem morala priznati Ircem, da so mojstri svojega poklica in da jim pri trženju Postojnske jame in Škocjanskih jam ne sežemo niti do kolen. (Delo, 24. apr. 2004, NB) | ||
| McDonaldʼs v soseščini je bil zanje namreč groba žalitev velikega pisatelja in kajpak izjemno okusne gruzinske kuhinje, ki ji ameriški hamburgerji nikoli ne bodo segli niti do kolen … (Delo, 2. nov. 2002, NB) | ||
| Ko je videl, da v slogu in v misli ne seže Malovrhu niti do kolena in da bi bilo vsako intrigiranje proti njemu brezuspešno, se je poslovil od »Slovenskega Naroda« in je postal (to je posebno poglavje) neplačan magistratni uradnik. (I. Cankar, Izjava/Članki, polemike in feljtoni, NB) | ||
| Vsi visoki gospodje n. pr., ki so svoj čas takó protektorsko govorili o Govékarju, níso mu segali gledé literarne izobraženosti niti do kolena. (I. Cankar, Frančišku Levcu/Pisma I, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem ne seči komu niti do kolen s starinsko različico ne seči komu niti do kolena je nastal po motivaciji, ki temelji na vrednotenju, merjenju ali pojmovanju človeškega telesa v pokončnem stanju. Odraslo človeško telo, pojmovano kot celota, je prispodoba za popolnost. Kar ga po višini, popolnosti ne dosega, mu ni enakovredno. To je v slovenskem frazemu izraženo s predložno zvezo do kolen (do kolena), v sopomenskih frazemih ne seči komu niti do gležnjev in ne seči komu niti do pet s predložnima zvezama do gležnjev in do pet. Z močnim, tj. dvojnim zanikanjem ne – niti je ta neenakost, neenakovrednost še močneje poudarjena, čeprav bi bil že trdilni izraz segati komu do kolen dovolj nazoren. V trdilni obliki je npr. ustrezni frazem v hrvaškem ali srbskem jeziku – biti komu do koljena – pa tudi v češkem sahat komu zravna tak po kotníky. V nekaterih jezikih je ta neenakost zanikano izražena še bolj drastično, tj. npr. s peto v slovenskem in poljskem in s podplatom v ruskem jeziku (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki). Mnogo blažja je neenakost v Glonarjevem (SSJ, 346) niti do brade mu ne sežem, medtem ko je – nasprotno – enakovrednost izražena v frazemu iz oči v oči. Ustrezno rus. ne goditsja i v podmëtki komu razlagajo kot vzhodnoslovansko iz izraza ne goditsja i v sled stupit’ komu-l., tj. ‘ni sposoben niti slediti komu’ (gl. SRF3, 546). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to not be able to hold a candle to so. |
| to not be a patch on so. | ||
| češ. | nesahat někomu ani po kolena | |
| nesahat komu [ani] po kotníky | ||
| fr. | ne pas arriver à la cheville de qn. | |
| hr., srb. | biti komu do koljena | |
| nem. | jmdm. nicht das Wasser reichen können | |
| pol. | ne dorastać (dorosnąć) komuś do pięt | |
| nie sięgać komuś do pięt | ||
| rus. | ne goditsja i v podmëtki komu | |
pásti na koléna ekspr.; mn., tudi pren.
| Pomen | ||
| 1. poklekniti (pred kom) | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Članice EU to že dobro vedo, mi in naša javnost pa to šele spoznavamo. Ni nam treba ob vsaki bruseljski besedi pasti na kolena. Lahko tudi dvomimo in rečemo kaj drugega. (Delo, 31. dec. 1998, NB) | |
| Takrat so do izraza prišli Tkalčeva nepopustljivost, borbenost in prepričanost v lastne sposobnosti. Po slabih dveh urah boja je v slogu Björna Borga padel na kolena in se na ta način veselil svojega največjega uspeha. (Delo, 5. maja 1999, NB) | ||
| Tedaj je padel na kolena, z obema rokama je objemal ugrabiteljeve hlače. Ko je sprevidel, kakšna usoda ga čaka, je potnik ob odprtih vratih začel jokati in rotiti za milost. (Victor Ostrovsky, Lev iz Judeje, NB) | ||
| 2. ukloniti se komu, čemu | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | … vztrajali so na tem, da so japonski zločini v prvi polovici tega stoletja tako hudi, da se lahko novi kitajsko-japonski odnosi prijateljskega sodelovanja razvijajo le, če bo Tokio najprej padel na kolena in priznal svoje grehe … (Delo, 6. mar. 1999, NB) | |
| Proti takšnemu Bogu bi ostal človeku samo upor. V tem pogledu dam popolnoma prav Camusu, ki pravi nekako: »Pred Bogom boš padel na kolena, če je res vreden svojega imena …« (Delo, 36. feb. 1998, NB) | ||
| 3. pokloniti se komu | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ta Rudolph Giuliani, pred katerim bi morali Italijani pasti na kolena, saj ima italijanski priimek, je po rodu iz Italije in po njegovi zaslugi smo Italijani v tujini prikazani v nekoliko lepši luči. (Delo, 7. jul. 2003, NB) | |
| Sedmega decembra pred 30 leti je Willy Brandt pred spomenikom padlim upornikom varšavskega geta pod neznosno težo zgodovinske odgovornosti padel na kolena; podoba kanclerja mogočne Zahodne Nemčije, ki kleči na tujih tleh, je pretresla svet. (Delo, 7. dec. 2000, NB) | ||
| A to pomen relativiranja samo še povečuje. Človek naj bi torej ne padel na kolena niti pred tistimi, ki imajo dar jezikov, kar je dar Svetega Duha, kje pa šele pred tistimi, ki so se s trudom naučili kakega jezika, kar ni nujno dar niti navadnega človeškega duha. (Vinko Ošlak, Pojasnilo prijateljem o esperantu, NB) | ||
prosíti kóga na kolénih ekspr.; mn., tudi pren.
| Pomen | ||
| zelo prositi koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Oh, Kriste, kam se bom dala?« je izpregovorila Francka in koj še glasneje zaihtela. »Jaz pregovorim očeta, če ga bom morala prositi na kolenih, saj sem ti že rekla,« je povedala Lojza. (F. S. Finžgar, Prerokovana, NB) | |
| Res je, da so bili to precej drugačni časi: da smo lahko dobili devize, smo se morali znajti na vse načine; izvažali smo gobe, polže in gosje perje, čim več surovin smo poskušali kupiti s t. i. klirinškimi dinarji, za kredit pri bankah smo morali prositi na kolenih. (Delo, 20. sep. 2003, NB) | ||
| Predstavljam nekoga, ki ne obstaja, in sam igram božjo vlogo. In če nekomu nočem odpustiti grehov, mu jih ne odpustim, pa če me prosi na kolenih. (Delo, 1. dec. 2001, NB) | ||
| S slastjo se je spominjal Peter na svete zgodbe o razbojnikih in velikih grešnikih in sveto-sladko mu je bilo pri srcu, kadar si je domišljal, da je on sam tisti grešnik in da prosi na kolenih zaslužene kazni. (I. Cankar, Življenje in smrt Petra Novljana, NB) | ||
| Pred bogohramom se je zbrala spokorjena množica napadalcev, na kolenih prosijo boga odpuščanja in se skupaj z duhovščino neusmiljeno bičajo. (Miha Remec, Iksia ali slovo živostrojnega človeka, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem prositi koga na kolenih temelji na predložni zvezi na kolenih. Ta izraža položaj skrajne ponižnosti v odnosu do gospodarjev, vladarjev, a tudi do posameznega boga pri molitvi, preneseno veliko mero, stopnjo tega, kar pomeni sestavina prositi. | ||
státi do kolén v dréku, gl. biti do kolen v dreku.
Dostopnost