Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 Frazemi s sestavino kríž
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, gl. hudič.

báti se kóga/čésa kot vrág kríža, gl. vrag.

bíti za kríži star.; mn., pren., tudi sedeti
 
Pomen
 
biti v zaporu, ječiSkrij zgleda▾
 
Zgleda rabeV partizane je prišel maja meseca. »Tedaj je zunaj najlepše,« mu je večkrat pripovedoval. »Vse cvete in zeleni, sonce pa sveti kakor noben drug mesec. Jaz pa v ječi, za križi. (Karel Grabeljšek, Dolomiti se krušijo, 1955, 50)
Pri priči bi ga ustrelili, je rekel, in tedaj bi lahko pobegnili, nama je pravil, ko smo že morali ujeti sedeti za križi na oknih milice v Slovenski Bistrici. (France Borko, Nova obzorja 1952, 733)

glédati kot lévi razbójnik [na krížu], gl. razbojnik.

iméti kríže in težáve [s kóm/čím] ekspr.; mn., pren., dvojč.
 
Pomen
 
imeti velike težave, skrbi s kom, čimSkrij zglede▾
 
Zgledi rabePa to še nič ni,« je nadaljeval, »kdo se je recimo pred vojno upiral državi, nergal čez oblast in se mešal v politiko. Živ krst ne. Danes pa, še pomisliti ne smem, kakšne križe in težave imam z bajtarji in delavci. Vsi samo politika in politika. (Ciril Kosmač, Prazna ptičnica, NB)
Tudi tako je dobro. Ti si me imel rad, dasi si imel z menoj samo križe in težave.« »Veš, Jerica,« je odvrnil mož, »pol svojega zdravja bi ti rad dal!« (Ivan Pregelj, Mlada Breda, NB)
In kdo več trpi?« »Vsak stan ima svoje križe in težave, pa tudi dobrote in radosti. Če iz božjih rok radi sprejemamo dobro, zakaj ne bi za pokoro jemali tudi kaj hudega?« (Ivan Zorec, Stiški tlačan, NB)
Neka deklica v vasi * (ime nič ne dé) bila je tako srečna, da je v deveto vas zaslovela zavoljo svoje brhkosti. Ali ni je sreče brez nesreče, tako je tudi ona imela svoje križe in težave: manjkalo ji je posvetnega premoženja. Ta napaka je edino kazila, da je niso šteli za najlepšo in da se snubač le ni hotel ter ni hotel prikazati. (Josip Jurčič, Domen, NB)
Samo na podlagi ravnanja drugih lahko sodimo o svojih dejanjih. Skratka, škandalozno vedenje zvezd je dokaz, da višjega življenja ni, da plemenitosti ni, da je nadarjenost isto kot obrtna veščina, da etičnega imperativa v praksi ni mogoče udejanjiti: vsi smo krvavi pod kožo, vsi imamo svoje napake, svoje križe in težave, nihče ni popoln! (Delo, 21. apr. 2001, NB)
 
Izvor frazema
 
Gl. križi in težave [s kom/čim].

iméti svój kríž, gl. nositi svoj križ.

izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, gl. hudič.

kríž bôžji ekspr.; v medm. rabi
 
Pomen
 
izraža začudenje, presenečenjeSkrij zglede▾
 
Zgledi rabePok in hrum jo je bil prizval, in za njo teče Rozalka. »Križ božji! kaj pa je?« vpije in teče proti vodnjaku. »Kaj pa je?« zakriči nad žandarjema. Križan pokaže na truplo. (Fran Detela, Malo življenje, NB)
Ženica je zmajevala z glavo, ker ji nič ni bilo všeč, kar je slišala. »Križ božji,« je javknila, »kaj je bilo treba dekletu čakati takega naliva; ko vendar ve, da proti Vahulji ne opravi ničesar. (Fran Maseljk-Podlimbarski, Gorski potoki, NB)
»Samostan je obstopilo vse črno tlačanov.« »Križ božji, kaj pa bi radi?« »Ne vem, zoper nekoga rohnijo in v rokah imajo ali vile, kopačo, motiko, ali cepec, koso, sekiro.« (Ivan Zorec, Izgnani menihi, NB)
Nekam nerodno mu je bilo, Neža in Agata sta se mu smilili. »Križ božji, ali je mogoče?« je zajokala Neža. »Pri Bogataju je vse mogoče, ker je hudiču zapisan!« se je odrezal Tone in beseda se mu je zdela kar moška. (Jan Plestenjak, Mlinar Bogataj, NB)
Zdaj ti pokažem, po čem je ovčja mast! … Križ božji – križ božji, ti mi pomagaj!« Kezovec se je prekrižal. (Josip Vandot, Roža z Mucne gore, NB)

kríž je [s kóm/čím] ekspr.; pren.
 
Pomen
 
težava, skrb je s kom, čimSkrij zglede▾
 
Zgledi rabe»Da, res,« je pritrdila davkarjeva gospa, »hudo za tiste, ki morajo gledati na vsak krajcar. Nam, hvala Bogu, ni treba.« »In kakšen križ je z deklami, ker je vse tako razvajeno! Jaz imam letos že tretjo.« (Fran Detela, Spominska plošča in druge humoreske, NB)
»Kam gre v dežju, mama?« »Gnojila posipat. Izvrsten človek, ampak samotorec. Bog se usmili, križ je dandanes z ljudmi!« Mokarica je bridko vzdihnila, porožljala s ključi v žepu in odšla v izbo. (Fran S. Finžgar, Dekla Ančka, NB)
Ko je naši računovodkinji umrl oče, sem ji prav s to ruto brisal oči. – Z očeti je vedno križ. Umrejo in niti ne sporočijo svoje namere … (M. Zupančič, Dolina neštetih radosti, Hiša na robu mesta, 1971, 87)
Da je z resnico vedno križ, je na svoji koži občutil celo veliki Korzičan, za katerega ni povsem gotovo, ali je moral umreti v izgnanstvu, ker je brezobzirno tolkel po nomenklaturah, ali zato, ker je enako pogumno razkrinkaval zgodovinske »vire«, nastale v zloglasnih srednjeveških samostanskih skriptorijih. (Delo, 24. nov. 2005, NB)
»Z vojsko je križ!« je vzdihnil Šustar. Vojni minister kljub opozorilom predsednika vztraja, da bo z roboti v armadi počistila vijaška policija. (Vid Pečjak, Roboti so med nami, 1974, 112)
V inštitutu ga delo menda res posebno ne veseli. Pa tudi ni kaj prida plačano. Z intelektualnim delom je sploh križ. (N. Kraigher, Dokler živimo, 1969, 20)
 
Izvor frazema
 
Gl. križi in težave [s kom/čim].
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik nem.es ist ein Kreuz mit jmdm

kríži in težáve [s kóm/čím] ekspr.; pren., dvojč.
 
Pomen
 
velike težave, skrbiSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeZa reveža, ki mu je smrt namenjena v cestnem jarku ali pri zvestem psu v listju, je potrata skrbi pregrešna stvar. Skrbi, križi in težave so za tiste, ki kaj imajo!« »Živiš kakor vrabec v prosu, nobene sile ti ni, glej.« (Ivan Zorec, Pomenki, NB)
»Jezus in Marija,« je rekel, »kako me ta fant obira!« Z železničarjem so bili le križi in težave. Stalno je stal pod oknom svojega pritličnega stanovanja in prosil ženo denarja za cigarete. (Marjan Rožanc, Pravljica, NB)
S prebežniki so vsak dan večji križi in težave, še zlasti ljubljanska policijska uprava se bode z njimi. V minulih dneh so tako v posebej za prevoz »človeškega blaga« prirejenem tovornjaku odkrili 65 Kitajcev, nato so na varno pospremili 44 Turkov, ki so jih vodiči »odložili« za Savo, minulo soboto pa so bili na vrsti Iranci. (Delo, 16. maja 2000, NB)
Ljubljana – Vsak konec tedna so z vlomilci križi in težave. Kot da ne gredo nikoli na počitnice oziroma, bolje rečeno, čakajo, da gredo drugi dopustovat, potem pa lahko v miru, ne da bi kdo ve koliko tvegali, vdirajo in kradejo. (Delo, 26. avg. 2004, NB)
Z nafto so vse večji križi in težave. Širi se strah pred zmanjšanjem svetovnih naftnih zalog, največja nahajališča nafte so politično vse bolj nestabilna in cilj vojaških operacij, svoje je dodal še boj proti grozečim klimatskim spremembam, torej same krepke teme z naslovnic medijev. (Jana 2007, št. 30, NB)
 
Izvor frazema
 
Dvojčični frazem križi in težave [s kom/čim], ki je navadno v povedni rabi, temelji na prenesenem pomenu sestavine križ: ekspr. ‘trpljenje, težava, skrb’. Sestavina težave ta pomen še dopolnjuje, krepi. Približno enak pomen imata tudi frazema križ je [s kom/čim], velik križ je [s kom/čim]. V zadnjem pomen poudarja, krepi sestavina velik. Oba sta ob drugih že v Plet. I, 471 pri iztočnici križ: vsak človek ima svoj križ; križi in težave; križ imeti (s kom, čim), mit jemandem, mit einer Sache ein Kreuz haben; velik križ je ž njim; križ si nakopati.

napráviti kríž čez kóga/kàj ekspr.; pren., tudi narediti
 
Pomen
 
odpovedati se komu, čemu; obupati nad kom, čimSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeFrancovich Ernesto je močan, okoren, štiridesetleten možakar. Kakor je njegovo telo okorno, je okorno njegovo občutje: napravil je križ čez vse, živ krst ga več ne zanima. (C. Kosmač, Hiša št. 14, NB)
Piše tudi (v knjigi Otipavanje prihodnosti, op. J. K.), da so s tem, ko so se pri XEROXu odločili, da Alta ne spravijo na trg, napravili križ čez možnost, da bi postali glavni v prihajajoči revoluciji osebnih računalnikov. (Robert X. Cringely, Naključni imperiji, NB)
Večina jih je na koncu koncev, sebi in družbi v opravičilo, našla dovolj oprijemljivih razlogov za ponoven prihod in potlej redno obiskovala te veseloresne zadeve. Toda vsako leto znova se najdejo omahljivci in dvomljivci, ki na koncu zamahnejo z roko in napravijo križ čez vsa pisatelj- ska srečanja tega sveta. (Drago Jančar, Sproti, eseji in članki, NB)
»Vem, da sem delala napake in s tem pri- zadela precej najbližjih ljudi. Ne, ne morem spremeniti preteklosti, vendar lahko spremenim prihodnost,« je na lanskem US opnu s solzami v očeh prosila predstavnike sedme sile, naj naredijo križ čez temno stran njene preteklosti in dodala: »Na drugi strani pa sem na lastni koži občutila tudi temnejšo plat življenja in vesela sem, da se je vse dokaj srečno končalo.« (Delo, 31. jan. 2000, NB)
Takšno razmišljanje je po tekmi pripeljalo do zanimivega pogovora, v katerem so vse redkejši člani klubske uprave, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja, priznali, da so že naredili križ čez letošnjo sezono. In s še večjo zaskrbljenostjo spregovorili o naslednji. (Delo 30. mar. 2002, NB)
Ameriški in skandinavski znanstveniki pa ugotavljajo, da sodi med ključne faux pas staršev, učiteljev in vzgojiteljev odločitev, da neuspešne ali premalo uspešne otroke brezkompromisno prikrajšajo za počitniško veselje. Tisti najbolj strogi celo naredijo križ čez dopust in za počitniške radosti prikrajšajo kar vso družino. (Delo, 13. jun. 2005, NB)
Drugič pa se je vleklo in vleklo, oseba je usihala, zdravniško osebje pa je glede na njeno starost – kar je pomemben faktor za medicinski križ čez pacienta, zlasti v tranzicijskem javnem zdravstvu – nihalo med trudom, da bi storilo nemogoče, in brezbrižnostjo, češ, pri teh letih, kaj pa še hoče(te). (Delo, 17. apr. 1999, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem napraviti križ čez koga/kaj z različico narediti križ čez koga/kaj v pomenu ‘odpovedati se čemu; obupati nad čim’ je nastal kot parafraza h glagolu prekrížati v pomenu ekspr. ‘preprečiti, onemogočiti’, ki je npr. tudi sestavina v frazemu prekrížati komu načrte ‘povzročiti, da se komu načrti ne uresničijo’.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.to give up on so./sth.
to consider so./sth. a lost cause
češ.udělat nad něčím/někým kříž
fr.faire une croix sur qc./qn.
faire son deuil de qc.
hr.srb.udariti križ preko čega
nem.ein Kreuz hinter etwas machen
[etwas] in den Mond schreiben
[etwas] in den Kamin schreiben
[etwas] in den Wind schreiben
rus.postavit’ na kom/na čëm krest

naredíti kríž čez kóga/kàj, gl. napraviti križ čez koga/kaj.

nosíti svój kríž ekspr.; pren., tudi prenašati
 
Pomen
 
imeti trajno večjo skrb, težavoSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeDolgo si trpel, ti sužni narod, stanovitno si nosil svoj križ; toda Kristus sam se je zgrudil na klancu; On sam, ki je bil rojen za posodo trpljenja, je zajokal na križu. (Ivan Cankar, Kurent, NB)
Moli zanj! Ti si pa na zemlji, na kateri vsak človek nosi svoj križ, pa je vseeno lepa. Vstaniva! (Janez Jalen, Ovčar Marko, NB)
Takrat se zavemo, da smo delali napak, in se kesamo, vendar je po toči zvoniti prepozno. Moramo se soočiti s posledicami, kakršne koli pač so, in vsakdo mora »nositi svoj križ«. (Delo, 30. apr. 2007, NB)
Tako je v njegovi koreografiji pater Lorenzo osrednja osebnost, ki nosi svoj križ, ker ga tare spoznanje, da ni zmogel pravočasno pomiriti sporov med Capuleti in Montegi in je ob svojih najboljših namenih pomagati mladima zaljubljencema povzročil gorje obema rodbinama in posredno vsej Veroni. (Delo, 31. jan. 1998, NB)
Jaz bi se za tako izbranstvo takrat, ko sem v depresiji, najlepše zahvalila in bi raje živela kakšno drugo zgodbo. Ampak kaj hočemo, takšno je življenje in vsak med nami nosi svoj križ. Prej ko se boste sprijaznili s svojo boleznijo, lažje vam bo. (Viva, avgust 2007, NB)
Le tu in tam se je nekaj ogorčenih posameznikov s transparenti zbralo pred kakšno fabriko, ki ji je grozil stečaj. Koroški človek je navajen tiho in brez tarnanja prenašati svoj križ. (Delo, 21. mar. 2007, NB)
Vsak človek prenaša svoj križ. (Ljudski pregovori, NB)
Ljudje po vasi so si sporazumno kimali. »Vsak grešnik se spreobrne,« je dejala Križmanka, ki je imela tudi svoj križ, »samo pijanec se ne.« – »In koliko smo svarili Jerico!« je menila Bricovka. (Fran Detela, Svetloba in senca, NB)
Ker mi je v teh letih že včasih mučno vsakemu posebej razlagati svoje razloge za to, da nočem biti jezikovni podanik njenega veličanstva Elizabete II, želim opraviti ta pogovor, ki je zame vse bolj neprijeten in včasih kar aboten, tudi za vse tiste, ki sicer ne sodijo v krog mojih prijateljev, a se občasno prav tako spotaknejo ob to mojo »posebnost« in imajo z njo svoj križ. (Vinko Ošlak, Pojasnilo prijateljem o esperantu, NB)
In takrat, ko so meščani občutili nesrečo in nemoč, včasih tudi nesrečo drugega, so se spomnili resnice, ki je veljala v mestu: »Veste, vsak človk ma svoj križ. Če ga lóži skrije, ga pa teži nos.« (Marija Klobčar, Kamničani, NB)
Vsak, tudi Strelnikoff, ima svoj križ. Križ je neodtujljiva lastnina vsakega človeka. (Delo, 20. mar. 1998, NB)
Vsak Človek ima svoj križ, če bi imeli vsi enega, bi se pa stepli zanj. (E. Bojc, Pregovori in reki na Slovenskem, 1974, 249)
Tedaj je poklical k sebi množico z učenci vred in jim rekel: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi, vzame svoj križ in hodi za menoj. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, kdor pa svoje življenje izgubi zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.« (Sveto pismo nove zaveze, NB)
Ravnal sem se po besedah: »Če je komu volja, da hodi za mano, ta naj zataji samega sebe in svoj križ naj vzame nase in meni naj sledi! ? Matth. 16, 24.« In težak križ sem nosil na ramah, ko sem hodil proti mestu. (Ivan Tavčar, Visoška kronika, NB)
Neugodnost, glad, ponižanje – pomisli, Hiacinta, ponižanje! – vse, kar more izkusiti, človeško telo, je izkusilo moje. In nikoli se ni zasolzilo moje oko, zakaj vedel sem, kakšen je moj delež; sam sem bil zadel svoj križ na rame, zato sem ga nosil sam in nisem tožil. (Ivan Cankar, v mesečini, NB)
Idealistu Pojdi z menoj, ki prevaran v mladosti z mano življenja nevero deliš? vrzi na veter skrbi in bridkosti, z mrzlim nasmehom zadeni svoj križ! List se odtrga z drevesa ob cesti, v vetru umre neizraženi vzdih, kdo ima srce, ki ve te bolesti, kdo ve za boli, ki umirajo v njih? (Anton Medved, Pesmi 2, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem nositi svoj križ je nastal iz reka vsak nosi svoj križ, ki izhaja iz svetopisemskega križevega pota in trpljenja Jezusa Kristusa. Ta preneseno na vse ljudi izraža spoznanje, da so skrbi, težave in trpljenje stalni sestavni del človeškega življenja. Iz frazema nositi svoj križ so z glagolskimi sestavinami imeti, vzeti, zadeti nastali še blizupomenski frazemi imeti svoj križ, vzeti svoj križ, zadeti svoj križ [na rame].
V starejših slovarjih M. Cigale (I, 899) ustrezno nem. sein Kreuz auf sich nehmen razlaga s sln. križ svoj vzeti na se, tj. voljno terpeti. V Plet. I, 471, pa je nemška razlaga das Kreuz (= Plage, Widerwärtigkeiten, Leiden) ponazorjena s sln. vsak človek ima svoj križ; križi in težave; križ imeti (s kom, s čim).
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.everyone must bear his own cross
češ.nést [trpělivě] svůj kříž
fr.porter sa croix
gluž.(čežki) křiž njesć
hr.srb.nositi svoj križ
imati svoj križ
nem.jeder hat sein Kreuz zu tragen
rus.[terpelivo] nesti svoj krest

prenášati svój kríž, gl. nositi svoj križ.

pribíjati kóga/kàj na kríž, gl. pribiti koga/kaj na križ.

pribíti kóga/kàj na kríž ekspr.; pren., nedov. pribijati
 
Pomen
 
javno okriviti, obsoditi, ožigosati kogaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeKot pravita, čas celi rane, vendar le takrat, ko je pravici zadoščeno. Nikogar nočeta pribiti na križ, hočeta le dokazovati svoj prav, pa naj bo izid takšen ali drugačen, pravita Franja in Ivan Šilih. (Delo, 26. feb. 2002, NB)
Tone Anderlič: Vprašljiva se mi zdi težnja poslovniških sprememb v tistem smislu, češ, poslancem ne gre zaupati in naj zato glasujejo javno, da se jih lahko potem takoj pribije na križ. (Delo, 5. jun. 2000, NB)
Kar se tiče Ketteja, je res, da Vas ne morem na križ pribiti. Ali prosim Vas, kam bi pa prišli z našimi klasiki, če bi se jih kar takó popravljalo! (Ivan Cankar, Lavoslavu Schwentnerju, Pisma II, NB)
Poslušali so vsi, le poslanci NSi ne, ker jim ni uspelo doseči, da bi se do proračunskih številk hkrati opredelili tudi guverner Banke Slovenije ter direktorja Zpiza in ZZZS. A ker tega novi poslovnik ne omogoča, so šli. Namesto da bi na križ pribili proračun, so se raje odločili za poslovnik. (Delo, 19. okt. 2002, NB)
Če ne marate zapletanja ali poglabljanja v zadeve, ki so vam tuje, potem je povsem preprosto – poznati morate en sam spletni naslov – Google. (http://www.google.com)
Oblikovalci me bodo pribili na križ, vendar še vedno trdim tisto, kar me je prešinilo, ko sem ga videl prvič: krasna združitev oblike in uporabniškega vmesnika. (Delo, 29. jul. 2003, NB)
To so ključna leta, ki izoblikujejo igralca,« pravi Aleš, ki o vlogi trenerja članskega moštva (še) ne razmišlja. »Potem bi me vsak teden novinarji pribijali na križ,« se otepa trenerskega izziva na najvišji ravni. (Delo, 16. apr. 2002, NB)
Branko Omerzu (DeSUS) je menil, da mestni svet ne sme biti ne inkvizicija, ne policija in ne sodišče. »Povsem se strinjam, da mora odgovornost dobiti ime, vendar se ne morem strinjati, da ljudi kar tako pribijamo na križ,« je še povedal Omerzu in napovedal, da bo glasoval proti predlaganim sklepom opozicije, čeprav ga bo SDS obtožila, da podpira gospodarski kriminal. (Delo, 18. apr. 2003, NB)
»Naš namen ni, da bi kogar koli pribijali na križ,« je v uvodu srečanja poudaril predsednik odbora za družbene dejavnosti Rajko Lesjak. Kot je nadaljeval, so v Črni na Koroškem veseli, ker pri otrocih s Celjskega zaradi igre v žerjavski mivki niso ugotovili prekoračenih vsebnosti težkih kovin v krvi. (Delo, 27. mar. 2007, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem pribiti koga/kaj na križ z nedovršno različico pribijati koga/kaj na križ izhaja iz svetopisemskega izročila o križevem potu Jezusa in njegovem trpljenju, ko so ga pribili na križ. Glej še nositi svoj križ.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.to nail so./sth. to the cross
hr.srb.razapeti koga na križ
razapinjati koga na križ
nem.ans Kreuz schlagen
ans Kreuz nageln

Rdéči kríž nevtr.; pren.
 
Pomen
 
mednarodna humanitarna organizacijaSkrij zglede▾
 
Zgledi rabeSlovenski žurnalizem se cepi (ga cepijo?) tako kakor vse drugo v tej deželi, na Karitas in Rdeči križ, na tabornike in skavte, na katoliške in »navadne« zdravnike. (Delo, 2. mar. 2001, NB)
Če bi sklepali po številu človekoljubnih organizacij, bi rekli, da smo Slovenci dobrodelni ljudje. Nekatere med njimi, Rdeči križ na primer, se ponašajo z dolgoletno tradicijo, večina se je pojavila v devetdesetih letih … (Delo, 12. jul. 1999, NB)
Program poteka v albanščini, hrvaščini, srbščini, angleščini in nemščini, vsak dan od osmih zvečer do enih zjutraj. V sodelovanju z Rdečim križem tako iščejo tudi pogrešane osebe. (Delo, 1. jul. 1999, NB)
Ravno to so storili v Tušu v akciji Pričarajmo nasmeh. Skupaj z Rdečim križem Slovenije so 500 otrokom iz socialno ogroženih družin omogočili počitnice na Debelem rtiču. Pripravili so jim doživetje, ki ga še dolgo ne bodo pozabili. (Jana 2007, št. 28, NB)
V pomanjkanju morajo zagotoviti omenjene potrebščine, četudi je za to potreben uvoz. Omogočeno pa mora biti tudi delovanje humanitarnih organizacij, kakršni sta Rdeči križ ali Rdeči polmesec, kar vključuje tudi zagotovitev varnosti njihovih predstavnikov. (Delo, 17. sep. 2002, NB)
Rdeči križ na beli podlagi kot simbol najstarejše človekoljubne organizacije izvira iz leta 1859, ko se je švicarskemu mirovniku in humanistu Henriju Dunantu porodila zamisel, da bi ustanovil gibanje, ki bi pomagalo ranjencem v vojaških spopadih. Za plemenito dejanje ga je navdihnila bitka pri Solferinu v Italiji. (Delo, 9. dec. 2005, NB)
Odzvalo se je 16 držav in na konferenco oktobra 1863 poslalo 39 delegatov, ki so postavili temelje za srečanje pooblaščencev. Ti so 22. avgusta 1864 v imenu 12 držav podpisali mednarodno pogodbo, znano kot Ženevska konvencija, ki je sanitetnemu osebju zagotavljala nevtralnost v vojni, in za razpoznavni znak izbrali rdeči križ na belem polju. Dunant je pozneje razširil dejavnost Rdečega križa ter dal pobudo za organizacijo, ki bi se ukvarjala z vojnimi ujetniki in arbitražno urejala mednarodne spore. (Delo, 30. okt. 2003, NB)
Na tej konferenci so sprejeli 1. ženevsko konvencijo, ki določa zaščito bolnih in ranjenih vojakov ne glede na narodnost. Potrdili so razpoznavni znak »rdeči križ na belem polju« in se dogovorili, da lahko države, ki niso podpisale konvencije na tej konferenci, storijo to pozneje. Prva ženevska konvencija pomeni novo etapo v prizadevanjih človekoljubov za humanizacijo vojne in prispevek k mednarodnemu humanitarnemu pravu. (Delo, 22. avg. 2000, NB)
 
Izvor frazema
 
O izvoru poimenovanja in o vlogi mednarodne zdravstvene organizacije Rdeči križ, ki jo je ustanovil švicarski mirovnik in humanst Henri Dunant, bistveno povedo zgledi v zadnjem odstavku. V islamskem svetu mu približno ustreza organizacija Rdeči polmesec.
 
Tujejezični ustrezniki
 
Jezik in ustreznik angl.the Red Cross
fr.la Croix-Rouge
nem.Rotes Kreuz
pol.Czerwony Krzyż (PCK)

rdéči kríž pog.; pren.
 
Pomen
 
reševalno voziloSkrij zglede▾
 
Zgledi rabePonesrečenca so odpeljali z rdečim križem. (J. K.)
Obsedeno stanje pa traja le tako dolgo, dokler poganjam bat na brizgalki. Takoj ko njeno sikanje preneha, pride rdeči križ. (J. Ciuha, Okameneli smehljaj, 1963, 114)
… kaj pomeni skrivnostno odvažanje v avtomobilih Rdečega križa. (Juš Kozak, Lesena žlica, 1947, 22)
Gospod Čeh je zabavljal, da Avstrija zmeraj zmaga, pa nikamor ne pride. Izgub nima nobenih razen ranjenih mrličev, ki jih noč in dan vozi Rdeči križ, in razen tistega, kar ji kofescirajo in pokvarijo sovražniki. (Rado Murnik, Ženini naše Koprnele, NB)
 
Izvor frazema
 
Poimenovanje reševalnega vozila z izrazom rdeči križ je nastalo po oznaki z rdečim križem, ki jo imajo ta vozila na vidnem mestu zaradi prepoznavanja in pridobivanja prednosti v prometu.

sedéti za kríži, gl. biti za križi.

vêlik kríž je s kóm/čím ekspr.; 3. os. ed., pren., v povedni rabi
 
Pomen
 
velika težava, skrb je s kom, čimSkrij zglede▾
 
Zgledi rabe»Že spet ni nobenega tu, da bi postregel! Saj pravim, človek bi moral povsod sam biti, s posli je zmerom velik križ,« izgovarja se krčmarica, ker ona je bila – in povabi gosta v drugo manjšo izbo, kjer je stala miza s prtom pogrnjena. (Fran Erjavec, Huzarji na Polici, NB)
Velik križ je bil s šolo. Otroci niso imeli obleke, ne obutve in čim bolj so doraščali, tem manj časa so imeli zanjo. (Prežihov Voranc, Boj na požiralniku, NB)
Tako verjetno govori, ker sam noče govoriti o napakah svojega predhodnika, deloma pa zato, da bi instituciji ohranil vsaj nekaj avtoritete in verodostojnosti. Poleg tega je s podatki o poslovanju, ki jih dobijo od samih podjetij, velikokrat velik križ. Pogosto so na videz verodostojni, ko pa se jih pogleda od blizu, utegnejo pokazati prav nasprotno sliko. (Delo, 18. mar. 2000, NB)
Hvala bogu, smo vsaj pri himni bolj ali manj enotni in se nam zdi po svoje celo fino, da imamo za himno napitnico.V vinu je očitno precej resnice. Z zastavo pa je velik križ. Anekdote o tem, kolikokrat so našo zastavo zamenjali z zastavo Slovaške, so že legendarne. (Mladina 2003, št. 44, NB)
 
Izvor frazema
 
Frazem velik križ je s kom/čim temelji na prenesenem pomenu sestavine križ: ekspr. ‘trpljenje, težava, skrb’. Sestavina velik ta pomen še poudarja, krepi.

vsák imá svój kríž, gl. nositi svoj križ.

vsák nósi svój kríž, gl. nositi svoj križ.

vsì kríži so dôl star.; 3. os. mn., pren., v povedni rabi
 
Pomen
 
vse je zelo narobeSkrij zglede▾
 
Zgledi rabe»O, vse zaman. Kar oče umesijo, se speče in sne, ali pa so vsi križi dol. (I. Zorec, Domačija ob temenici, 1929, 36)
Lovski paznik Gorenjko se je po grivah med njivami počasi in oprezujoče plazil proti malogabrovski hosti. »Za stavami voha in zankami; če kaj iztakne, bodo spet vsi križi dol.« »Našel mojih ne bo, ta že ne, pa če obleze in ovohlja vse njive in hoste!« se je Janez objestno bahal. (I. Zorec, Stiški tlačan, NB)
»Ali te ni sram?« mi je zašepetal. »Spet nam delaš sramoto. Tako dolgo ga boš lomil, da boš nastradal. Potem bodo vsi križi dol in vsi drugi bodo krivi, samo ti ne. (B. Zupančič, Veter in cesta, 1954, 179)
Ovbe, to so bili vsi križi dol, to je bilo vselej hudo, kadar jo je bilo treba zopet umiti. (Slapšak, Spisi II, 19)
Bog ne daj, če je kdaj pogledala za kakim fantom, takoj so bili vsi križi doli. (Bor-Ker-Kved, ID I. 1939, 109)
»Torej nekaj napačnega je storila ta hudobna žival?« »Kaj pa da napačnega! Ko bi jo mož videl v zelniku, to bi bili vsi križi doli!« (Josip Stritar, Pod lipo, 1896, 102, NB)
Vsi križi bi bili s sten, če bi kaj rekli; poznala si jo, vselej je moralo biti po njenem. (I. Potrč, Onkraj zarje, 1966, 222)
 
Izvor frazema
 
Frazem vsi križi so dol temelji verjetno na domnevi, da če so vsi križi doli, tj. na tleh, ne na običajnem mestu, pomeni to, da je kaj zelo narobe. Kje bi ti križi sicer morali biti, bi lahko nakazoval zadnji navedek: Vsi križi bi bili s sten …

vzéti svój kríž, gl. nositi svoj križ.

zadéti svój kríž [na ráme], gl. nositi svoj križ.
Slovar slovenskih frazemov