oráti ledíno [čésa/v čém] ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| prvi delati na kakem področju, biti prvi (v čem) | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | In kaj je medtem počel njen princ, ki si je tako prizadeval za dobrobit človeštva in ki po lastnih izjavah ni nikoli omahoval, pa četudi je moral sam orati ledino in plavati proti toku. (Delo, 22. avg. 1998, NB) | |
| Kriminalisti za gospodarski kriminal ljubljanske policijske uprave, ki so v akciji Strelec opravili dve tretjini posla, so začeli že pred devetimi leti orati ledino na tem področju preiskovanja nepravilnosti, ki so se pojavile v zvezi z lastninjenjem po razvpitem Markovićevem zakonu. (Delo, 22. marca 1999, NB) | ||
| Ivan Bizjak je kot prvi slovenski varuh človekovih pravic hočeš nočeš moral orati ledino. (Delo, 15. maja 1999, NB) | ||
| To je bila največkrat borba z mlini na veter; v tem stoletju so jo izkusili mnogi umetniki, ki so si kot ona drznili zapustiti varno naročje tradicije in začeli orati ledino nepreverjenega in drugačnega. (Delo, 23. nov. 1999, NB) | ||
| Pred dvema letoma sta orala ledino Chuck D in David Bowie, ki sta svoje najnovejše skladbe stisnila v format MP3 in jih postavila na ogled (download) kar v internetu. In zanetila vojno med založbami, distributerji in izvajalci o pravicah, odstotkih od prodaje, torej predvsem o denarju. (Delo, 9. feb. 2000, NB) | ||
| Med vsemi slovenskimi gledališči ima že tri leta zapored največ obiskovalcev, v desetih letih se jih je nabralo kar osemsto tisoč. Urška, menedžerka, ki gre pogumno naprej, čeprav mora pogosto stopati čez polena – je pri nas orala ledino in z vrhunsko poslovno politiko svoj teater pripeljala na sam vrh. Celo ministrstvo za kulturo je Špas teatru dodelilo status društva, ki deluje v javnem interesu. (Jana 2007, št. 46, NB) | ||
| Tako se je glasil Damjanov list: »Preljubi moji tovariši! Jaz, Tone Damjan, Vam dajem na znanje, da sem se zmenil z Marico Čajževo, da bova na tem svetu skupno orala ledino, kakor to zahtevajo božji in človeški zakoni. Poroka bo tisti dan po svečnici, na dan svetega Blaža, v Črešnjevku. (Fran Maselj-Podlimbarski, Tovariš Damjan, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Za razlago izvora frazema orati ledino ‘prvi delati na kakem področju’ je bistvena sestavina ledina v pomenu ‘neobdelana zemlja’, tudi ‘opuščena, s travo zarasla njiva’, v prenesenem pomenu v zvezi orati ledino pa ‘neraziskana, neznana, težka stvar, področje, ki se ga kdo mora lotiti, neznana, težka, negotova pot, na katero se kdo podaja, jo krči, utira’. Enak prenesen pomen ima tudi sopomenka celina, ki jo v zvezi celino orati navaja že M. Cigale leta 1860, ki nem. die Bahn brechen v figurativnem pomenu razlaga s sln. pot odpreti, celino obdelovati, orati, kaj težkiga pervi znajti, začeti; predreti, za njim tudi M. Pleteršnik (I, 77) pri iztočnici celina: 2) das (noch) ungepflügte Land, die Lehde: celino orati …; pren. celino orati, obdelavati, die Bahn brechen (z. B. in der Literatur). Glede na zgodnejšo pojavitev izraza celino orati v prenesenem pomenu je možno, da je izraz orati ledino v prenesenem pomenu ‘prvi delati na kakem področju’ nastal po vplivu prvega. Glede na gradivo za SSKJ se namreč izraz orati ledino v prenesenem pomenu pojavlja šele po letu 1900, slovarsko pa šele v Glonarjevem SSJ 1936, 191, pri iztočnici ledina: neobdelan svet; pusta ledina; ledino orati: tudi preneseno (sploh kaj iz novega začeti). V Plet. I, 505, je pri iztočnici ledina zveza orati ledino še v osnovnem pomenu. Pri iztočnici orati (prav tam, 846) pa se ob zvezi celino orati v osnovnem in prenesenem pomenu v zvezi praho orati pojavi še sopomenka praha, ki je sprejeta iz nem. Brach, Brache ‘ledina, neobdelana zemlja’. Sestavina ledina je vseslovanski izraz, ki se pri nas pojavlja v ledinskih imenih Ledina, Ledine, Ledinica in v priimkih Ledenek, Ledinek, Ledenšek, Ledinšek. Slovenskemu orati ledino ‘prvi delati na kakem področju’ ustreznih izrazov z enako besedno sestavo ni v drugih slovanskih jezikih. Hrvaško ali srbsko ledina se sicer pojavlja kot sestavina frazemov, a v pomenih, ki so blizu slovenskemu ruša: otići pod ledinu ‘umreti’, poljubiti ledinu ‘pasti’, leći u ledinu ‘umreti’, ostati na ledini ‘ne biti upoštevan’, zabosti pero u ledinu ‘prenehati pisati’. Od sopomenk je treba omeniti rus. celina v zvezah podnjat’ celinu, podnimat’ celinu v pomenu ‘zorati, orati ledino’ in podnjataja celina ‘zorana ledina (krčevina)’. Podnjataja celina je tudi naslov romana ruskega pisatelja Mihaila Šolohova. | ||
Dostopnost