délati za bôžji lón, gl. za božji lon.
za bôžji lón star.; pren., prisl. zv.
| Pomen | ||
| zastonj, brezplačno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Med zaposlenimi je približno 1100 duhovnikov, preostali so posvetni nameščenci. Osebje, zaposleno pri Svetem sedežu, ne dela za »božji lon«, a s plačami, ki jih prejema, ni še nihče obogatel. (Delo, 15. apr. 2005, NB) | |
| Rad je imel tudi ljudsko pesem o Mariji z Ogrskega, ki potopi brodnika, ker je noče peljati za božji lon, za nebeški tron, pač pa za rumene tolarje, za bele zeksarje. Takšna Marija mu je bila všeč, zdelo se mu je, da jo razume. (Drago Jančar, Katarina, pav in jezuit, NB) | ||
| Kdo vas je rodil in redil, če ne jaz? Vse za božji lon! Zdaj pa bi še hodili po meni, še pljuvali name! (Ivan Cankar, Purgar, Politični članki in satire, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem za božji lon je verjetno prevzet po nemških frazemih um [einen] Gotteslohn (zastar.) in etwas um Gottes Lohn tun (vznes.), o čemer priča tudi sprejeta sestavina lon star. ‘plačilo, plača’. Sestavina lon se v sopomenki zamenja s sestavino plačilo: božje plačilo. Oba frazema se kot prislovni zvezi povezujeta z različnimi glagoli, kot so delati, narediti, storiti, peljati. Sestavini božji lon in božje plačilo pa sta po nastanku blizu medmetnim izrazom, s katerimi se v zahvalo vključuje bog: boglonaj, bogdaj, bog vam povrni, hvala bogu itd. Pri tem je v sopomenski prislovni zvezi za boglonaj sestavina boglonaj zložena iz sestavini lon istokorenskega velelnika lonaj starinskega glagola lonati ‘dati plačilo, plačati’. | ||
Dostopnost