íti za nóhte kómu ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| znajti se v težkem položaju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Čas je bil, da jih izvršijo, kajti cesarju Maksimilijanu je kmalu po slavnostnem vhodu v glavno mesto začela, kot se reče, trda presti, pravzaprav mu je že šlo, kot se tudi reče, za nohte. (D. Jančar, Prikazen z Rovenske, NB) | |
| Pri nas so takšni običaji, da je vsakdo najprej dvajset, trideset let divji lovec, šele potem, ko mu gre za nohte, postane pravi. (I. Sivec, Triglavski kralj, NB) | ||
| Če jim gre za nohte, se vedno lahko obrnejo nanjo s prošnjo za subvencijo, če te ne dobijo, pa se potegujejo vsaj za poroštvo za posojilo. (Delo, 18. mar. 2000, NB) | ||
| V ministrstvu za kmetijstvo ugovarjajo, da gre morskim ribičem res tako za nohte. Statistika namreč kaže, da se je v letu 1999 število poklicnih ribičev, ki jim je ribolov glavni in edini poklic, celo nekoliko povečalo. (Delo, 14. sep. 2000, NB) | ||
| Slovenski strokovnjaki niso izgubljali glave, čeprav jim je šlo že pošteno za nohte. Verjeli so pač, da so dekleta dobro trenirala in da morajo tudi vrhunske uvrstitve to prej ali slej potrditi. (Delo, 5. jan. 2002, NB) | ||
| Očitno je, da je generalna policijska uprava postala prava samopostrežba za različne dokumente in spletkarske zgodbe. Le kaj se bo še pojavilo v javnosti, ko bo komu iz vodstva policije zares začelo iti za nohte. (Delo, 29. okt. 2002, NB) | ||
| Hrabrila jo je tudi misel na stričnika, gospoda Antona. Če jim bo šlo za nohte, se bodo lahko sklicevali nanj. (K. Grabeljšek, Pomlad brez lastovk, 1957, 114) | ||
| V mnogih akcijah je že sodeloval, vendar mu še nikoli ni šlo tako za nohte. (T. Svetina, Ukana I., 1966, 53) | ||
| Izvor frazema | ||
| Nastanek frazema iti za nohte komu je možno povezovati z nekdanjimi mučilnimi postopki, pri katerih so mučitelji žrtvam zabadali igle za nohte. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | zašlo je komu za nokte |
| it. | non sapere dove sbattere la testa | |
| non sapere a che santo votarsi | ||
| nem. | etw. brennt auf den Nägeln | |
niti za nóht star.; primera, v povedni rabi
| Pomen | ||
| prav nič | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Niti za noht ni pameti v tebi, Martin. (Caldwell – Pucova, Dinastija smrti, 20) | |
| S slikami in risbami sem prekril vse zidove, tako da ni ostalo niti za noht praznega prostora. (I. Andrić – J. Stabej, Dela X, Poti, obrazi, pokrajine, 1963, 118) | ||
| Same gube in grbe so ga bile, niti za nohet ni bilo gladke kože na njem. (K. May, Škipetarji, 95) | ||
| Vojno ste imeli in ste jo srečno končali, sovražnika ni ostalo ne za noht. (F. Milčinski, Mogočni pristan, 1923, 50) | ||
| Prvi, drugi, tretji in tako naprej. Stoj, niti za konjski nohet več! Bankovci so moji, kdor migne z mezincem, bo čutil mojo pest. (J. Švajncer, Karneval, 1968, 23) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. [toliko] kolikor je za nohtom črnega. | ||
nóhti cvetéjo nevtr.; pren.
| Pomen | ||
| nohti imajo bele lise | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Cvetejo ji nohti, kar je lahko znak kake bolezni ali pomanjkanje česa v organizmu. (J. K.) | |
[práv] do nóhtov star.; pren., v prisl. rabi
| Pomen | ||
| zelo, popolnoma | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Čemu ga nadlegujete; pustite ga pri miru in tudi on Vas bo pustil pri miru. Jaz Vas poznam do nohtov. (I. Cankar, Za narodov blagor, 1901, 99) | |
| Kar je Sofija Viktorija imela najboljšega, to je bil njen ponos: »Ker se je čutila del ljudstva prav do nohtov, se je imela za bolj plemenito kakor vsi patriciji in aristokrati sveta.« (André Maurios – Iz. Cankar, Temno hrepenenje, 1958, 30–31) | ||
| Hehe … meni se zdi, da jaz iz druge [dežele] v tretjo / kobacam, /ko v mislih prve me dežele do nohti je sram. (Jože Lovrenčič, Deveta dežela, 1917, 79) | ||
| Traven je šel počasi preko vrta. Zla slutnja, ki se mu je bila zgenila v srcu, je rasla in se je razlila, prepojila ga je vse do nohtov. (I. Cankar, Brat Edvard, NB) | ||
| Zamahnil je z desnico, ne da bi odgovoril, in kmalu nato je vstal ter odhajal. Ali ko se je ozrl na pragu še enkrat proti meni, je bil njegov obraz tako prepaden, poln strahu in žalosti, da me je zazeblo do nohtov. (I. Cankar, Umirajoči ljudje, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem [prav] do nohtov temelji na predstavi o tem, da so nohti na koncu udov in če kaj pride do konca, se lahko oblikuje pomen ‘zelo, popolnoma’. V tem primeru gre za predstavo na površini telesa v nasprotju s frazemom do obisti, v katerem gre za predstavo o organu v globini, sredini telesa. Nekateri mislijo tudi na predstavo o dogoreli sveči, ki jo držimo s prsti (gl. RF3, 477), kar bi lahko potrjevalo hr., srb. dogorijevati (dogorijeti) komu do nokata; doći komu do nokata ‘postajati neznosno, nevzdržno; zamrzeti, presesti; ne moči več trpeti, prenašati’. Drugačna predstava je v lat. ad unguem (tj. ‘do nohta’): Horac. Sat. I, 5, 32: Stari kiparji so preizkušali z nohtom, ali je kip dovolj gladek. Reče se: Poznati neko stvar ad unguem, tj. ‘zelo dobro’ (gl. Z. Doroghy, Blago latinskoga jezika, 27). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | nem. | bis auf die Knochen |
| rus. | do [konca, končikov] nogtej | |
| do nogtja | ||
[tóliko] kàr je za nóhtom čŕnega, gl. [toliko] kolikor je za nohtom črnega.
[tóliko] kólikor je za nóhti čŕnega, gl. [toliko] kolikor je za nohtom črnega.
[tóliko] kólikor je za nóhtom čŕnega ekspr.; primera, tudi mn. za nohti
| Pomen | ||
| prav nič | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Niti toliko, kolikor je črnega za nohtom. (S. Prek, 138) | |
| Da možakar še z mezincem ne migne in da pod palcem nič nima, niti toliko kolikor je za nohtom črnega. (D. Rupel, Družinska zveza, 1977, 148, GISN) | ||
| Kar hoče. Samo to vedi, da mi doslej še toliko, kolikor je za nohtom črnega, ne more nihče očitati. (F. S. Finžgar, Razvalina življenja, NB) | ||
| Takó uvidim tudi jaz, da je moja protikritika popolnoma nepotrebna, kajti Dermôta sam dobro vé, da ni v vsi svoji kritiki povedal níti toliko pametnega, kolikor je za nohtom črnega … (I. Cankar, Odgovor na Dermotovo kritiko mojih pesmi, Kritike, NB) | ||
| Koliko pa more nagajati! Komaj kar je za nohtom črnega, pa nič več. (J. Jalen, Bobri 3 – Vrh, NB) | ||
| Jožek, kaj se mi že spet režiš? Moja pravljica, veš, ni ne za toliko, kar je za nohtom črnega, bolj neumna od tvoje in tvoja ne za sled pametnejša od moje. (J. Trdina, Pri pastirjih na Žabjeku, NB) | ||
| Nikoli me nisi razumel toliko, kot je črnega za nohtom. (I. Koprivec, Hiša pod vrhom, 1957, 124) | ||
| Laže! Ne gre mu vere, kar je črnega za nohti, za suho hruško bi desetkrat prisegel. (F. Milčinski, Drobiž, 1921, 47) | ||
| Za koliko naj se šteje leto, v ječi prebito, in to poštenemu možu, ki ni nikoli nikomur krivice storil, kar je črnega za nohtom. (J. Stritar, Dramatski spisi: Nedolžen, ZD V, 1955, 234) | ||
| Pred leti so papirji goreli, zdaj podatki izginjajo s trdih diskov. Di Pietrova Italija si je nekaj časa »umivala roke«, zdaj pa ima še več črnega za nohti kakor prej. (Delo, 20. jan. 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem [toliko] kolikor je za nohtom črnega z množinsko različico [toliko] kolikor je za nohti črnega in variantnimi sestavinami, ki uvajajo primero – [toliko] kolikor, [toliko] kar, [toliko] kot – temelji na dejstvu, da za urejenimi nohti ni umazanije, tj. črnega, zato tudi predstava o ničelni količini. Ustrezni hr. ali srb. frazem je [ni] koliko (što) je crna (crnoga, crno) pod noktom (izpod nokta, iza nokta). Tudi sam noht je lahko prispodoba majhnosti, npr. v frazemu niti za noht. | ||
[tóliko] kot je za nóhtom čŕnega, gl. [toliko] kolikor je za nohtom črnega.
z nóhti in zobmí ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| na vso moč, z vsemi sredstvi | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Moji starši so umirali, sin je bil v rehabilitacijskem centru za odvajanje od zasvojenosti, žena je ves čas kričala in za nameček je bil producent megalomanski artist, ki je potem produciral zelo zelo sredinski album Patti Smith, in z njim sem se moral boriti z nohti in z zobmi. Bilo je kot v vojni. (Delo, 24. avg. 2002, NB) | |
| Nihče od njih se jih ni udeleževal, če so se temu le lahko izognili, nikoli niso obiskali krajevnega kopališča ali kina, niso se pridružili krajevni ljubiteljski gledališki skupini, nikoli niso hodili na nogometne tekme ali peljali otroke v park. Pa vendar so se z nohti in zobmi borili, da bi vse to zavarovali pred drugimi. (Margaret Drabble, Zlati svetovi, NB) | ||
| Rus prisopiha, meče otroke, skače babam v lase, grize in bije fante in može. Ko podero tudi njega, se bojuje ležeč s pestmi, zobmi in nohti, potegne nož in ga zabode v stegno debelemu mlinarju, ki je delal med vsemi najhuje z bratoma. (J. Trdina, Kranjska jeza in druge črtice in povesti iz narodnega življenja, NB) | ||
| Nihče se mu ni ustavljal in nihče se ni branil, a čim je enega izpustil, da podere drugega, se je prvi že zopet vrgel na Galengana. Ako je Juri komu iztrgal bič iz rok, je ta Galenganu z nohti in z zobmi trgal meso z života. (Miroslav Malovrh, Na devinski skali, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem z nohti in zobmi, ki se večinoma uporablja z glagolskima sestavinama boriti se, braniti se, izhaja iz živalskega sveta. Nohti (= kremplji) in zobje so organi, s katerimi večina živali napada plen ali se brani. V skrajni sili to včasih stori tudi človek. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to fight tooth and nail |
| češ. | bránit se zuby nehty | |
| držet se zuby nehty čeho, kde | ||
| hr., srb. | boriti se zubima i noktima | |
| braniti se zubima i noktima | ||
| nem. | sich mit Händen und Füßen wehren | |
| sich mit Händen und Füßen sträuben | ||
Dostopnost