Frazemi s sestavino rešêto
bíti na rešêtu ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| biti v (kritični) obravnavi, pretresu | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
Zgledi rabe | V Berlinu bodo razpravljali tudi o imenovanju novega predsednika bruseljske komisije, ni pa izključena niti razprava o kandidatih. Na rešetu bodo Romano Prodi, Javier Solana in Wim Kok. (Delo, 24. mar. 1999, NB) |
| Še nedokončana zgodba podjetja Sofora in njene direktorice Aleksandre Krivec bo ponovno na rešetu ljubljanskega okrožnega sodišča. (Delo, 6. mar. 2000, NB) |
| Zakon o varnosti cestnega prometa je po štirih letih spet na rešetu prometnih strokovnjakov. (Delo, 14. jan. 2003, NB) |
| Biti obremenjen z javno podobo in biti nenehno na rešetu javnosti pač ne more biti prijetno, če seveda v sebi ne skrivaš skrajne narcisoidnosti. Javnost je merilo, za katero nobenemu poslancu ni in ne more biti vseeno. (Delo, 12. jul. 2002, NB) |
| Sam Bangemann je že v prvi izjavi zavrnil vsakršno namigovanje na nepošteno ravnanje, dejal je namreč, da se je Telefonica samo enkrat znašla na rešetu komisije in še tedaj je zadevo obravnaval komisar za konkurenco Karel Van Miert. (Delo, 2. jul. 1999, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem biti na rešetu z različico znajti se na rešetu temelji na prislovni zvezi na rešetu v prenesenem pomenu ‘v kritični obravnavi, pretresu’. |
bíti v sítu in rešêtu, gl. sito.
dáti kóga/kàj na rešêto publ.; pren., nedov. | |
| Pomen |
| |
| oceniti, preveriti koga, kaj | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
Zgledi rabe | So na poti nekam drugam in zato ne preverjajo stvari. Fant moj, če bi bil jaz rock časnikar, ti niti sam bog ne bi pomagal, če bi te dal na rešeto, ker bi te zares obdelal. (Delo, 24. avg. 2002, NB) |
| Tu nastajajo načrti. Vse smo prenesli na občinski svet, kjer smo jih dali na rešeto. (Delo, 8. avg. 1998, NB) |
| Poglejte, prosim, samo naslove posameznih sestavkov! Ti resni in samozavestni ljudje so deli na rešeto svoje stroge modrosti vso znanost in umetnost človeško. (I. Cankar, Almanahovci/Kritike, NB) |
| Vsa ta naša posvetna gospoda se neredko diči tudi z doktorskimi naslovi, da se Evropa čudi, češ koliko genijev se rojeva v naši Sloveniji, čeprav nas ni vseh skupaj niti za eno predmestij New Yorka. Kdaj bomo dali na rešeto vse tiste instant doktorate s prištinske in drugih balkanskih univerz? Sliši se, da smo s tovrstnimi promocijskimi virusi okužili tudi naše visoke šole. (Delo, 7. mar. 2001, NB) |
| Avstrijci, ki so pred kratkim znova dali na rešeto vprašanje kazenskih točk, so mnenja, da za to še niso dovolj dobro pripravljeni, obenem pa bodo morali pripraviti še zakonsko podlago za omenjeni ukrep. (Delo, 30. mar. 1999, NB) |
| Držati se ga /načela/ mislim celó, kedar bi katerega izmed staromišljevcev položil na rešeto … (F. Levstik, Objektivna kritika, SN 1868, št. 10, 3) |
| Obravnaval je po vrsti vse stanove in tako je dejal na rešeto tudi tercijalko. (J. Trdina, LZ 1883, 309) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem dati koga/kaj na rešeto omenjata že Plet. II, 418 – dejati na rešeto, kritisieren, prüfen in J. Glonar, SSJ, 336: kaj na rešeto dejati: v pretres, v oceno vzeti, kritično si ogledati. Rešeto je ‘priprava iz lesenega okroglega ogrodja z mrežo, zlasti za čiščenje žita, zrna’, preneseno ‘kar se uporablja za preverjanje, ocenjevanje, razčlenjevanje, razčiščevanje človekovih dejanj’. Kako to poteka, kažejo glagolske sestavine imeti, iti, ostati, priti. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
Jezik in ustreznik | hr., srb. | staviti na rešeto |
| | uzeti na rešeto |
| | staviti koga na sito i rešeto |
| | uzeti koga na sito i rešeto |
iméti kóga/kàj na rešêtu ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| (kritično) pogovarjati se o kom, čem | Skrij zgleda▾Pokaži zgleda▾ |
| |
Zgleda rabe | Na tukajšnjem okrožnem sodišču so spet imeli na rešetu dogajanje v enem od ljubljanskih masažnih salonov. Na zatožno klop je namreč prvič sedla 53-letna kozmetičarka in maserka Marija Bertoncelj, obtožena posredovanja pri prostituciji. (Delo, 24. jan. 2000, NB) |
| Tudi ona se je zasvedrala vanj in menda je čutil, ko ga je z očmi vprašala: »Kaj pa ti?« Umaknil se je s pogledom in – zdelo se ji je – se še bolj vedečen vračal k njej in jo imel na rešetu. (D. Lokar, Silvan, 1970, 138) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Gl. dati koga/kaj na rešeto. |
iméti spomín kot rešêto ekspr.; primera | |
| Pomen |
| |
| imeti zelo slab spomin | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
Zgledi rabe | Ima spomin kot rešeto. (J. Pavlica, 500) |
| »Ti imaš pa res spomin kot rešeto, pamž. Stokrat sem ti že rekla: to je westminstrski gonič.« (Bing, sl.wikisource.org/…) |
| No ja, saj če bi bla doma, bi si v končni fazi prebliske šla takoj zapisat. No, tako imam pa spomin kot rešeto in blog sameva. (Bing, popolnomanejasno.blogspot.com/…) |
| »Saj ni komplicirano! Poglej!« je rekel. »Že! Ni! Ampak jaz vse sproti pozabim! Moji možgani so rešeto! Oh, saj ne bom znala!« (L. Petrič, Rumeni konj, 1971, 192) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Primera imeti spomin kot rešeto je predstavno zelo razvidna, saj se v njej spomin primerja z rešetom in zato ne more zadržati podatkov. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
Jezik in ustreznik | češ. | pamět’ (děravá) jako řešeto |
| nem. | ein Gedächtnis wie ein Sieb haben |
| pol. | dziuravy, podziurawiony jak rzeszoto |
kot rešêto ekspr.; primera | |
| Pomen |
| |
| zelo preluknjan, z mnogo luknjami | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
Zgledi rabe | V resnici je bilo sledove silovitega streljanja videti le še na hodniku pri vhodnih vratih; strop je bil videti kot rešeto, prekrit z manjšimi luknjami, ki so jih izvrtali naboji. (Delo, 14. feb. 1998, NB) |
| Ko vstopi v dim, je vsenaokrog razdejanje. Nobena hiša nima več oken, strehe zijajo kot rešeta, vendar stojijo. (M. Kolar, Zvezde in križi, 1979, 44) |
| Junaka najprej prevrtajo s svincem kot rešeto, ga pokopljejo in ko si prepričan, da enkrat za vselej gleda repo od spodaj, se spet pojavi in postreli vse, ki mu niso pri srcu. (D. Snoj, Delo, Pisani petek, 24. 12. 1971, 23) |
| Medtem pa prebivalci okoliških vasi, ki jim je /cerkniško/ jezero domače, zmajujejo z glavami, saj vedo, da je dno pa tudi obrobje jezera kot rešeto in da ob poplavitvi bruha voda na dan iz vsake mišje luknje. (J. Z., Delo, Pisani petek, 17. 12. 1971, 22) |
| Za Vetrnik je tudi značilno, da pušča kot rešeto, saj voda na številnih krajih priteče na površje. (Delo, 8. avg. 2000, NB) |
možgáni kóga so [kot] rešêto, gl. imeti spomin kot rešeto.
ostáti na rešêtu ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| 1. ostati v obravnavi, pretresu | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
Zgledi rabe | Tu podajam še nekaj od tega, kar je ostalo še na rešetu. (M. Boršnik, Študije in fragmenti, 1962, 5) |
| Domnevali so, da je moral napisati pismo nekdo, ki je dokaj dobro poznal domače razmere mizarja Alojza in zategadelj so začeli s poizvedovanjem med domačimi. Po daljši in vestni selekciji sta na rešetu poizvedb ostala mlada Jože in Marjan B. (TT 1964, št. 19, 3) |
| Osnutku resolucije so evroparlamentarci priložili še deset dopolnil, po glasovanju pa sta na rešetu za plenarno razpravo ostala le še dva … (Delo, 15. sept. 2000, NB) |
| 2. ostati v konkurenci | Skrij zgleda▾Pokaži zgleda▾ |
| |
Zgleda rabe | To bi spravili pod streho do maja prihodnjega leta, takoj nato pa bi se začele že kvalifikacije za svetovno prvenstvo. V njih bi sodelovalo 96 udeležencev, po štirih izločilnih krogih pa bi na rešetu ostala šesterica. (Delo, 3. jun. 2002, NB) |
| Bolj ali manj enako velja za vrhunske velemojstre, ki na svetovni lestvici zasedajo mesta za njim. To so Ivančuk, Leko, Barejev, Gelfand in Topalov. Širov in Halifman imata manj ratinških točk, vendar se zdi, da sta za prvenstvo dobro pripravljena in da lahko zelo dolgo vzdržita na rešetu. (Delo, 26. nov. 2001, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Gl. dati koga/kaj na rešeto. |
pásti skozi rešêto, gl. prebiti se skozi rešeto.
prebiti se skózi rešêto ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| biti preverjen, izbran, selekcioniran | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
Zgledi rabe | Med preostalimi desetimi pa je večina takih, ki so se vnovični kandidaturi odrekli na lastno željo. Eden pa je tudi tak, ki si je sicer želel nadaljevati poslansko kariero, vendar se mu ni uspelo prebiti skozi rešeto strankinih organov. (Delo, 21. sept. 2000, NB) |
| Se bodo vsi velikani evropskega nogometa prebili skozi rešeto kvalifikacij za prvenstvo stare celine ob prelomu tisočletja, ki ga bosta skupaj priredili Belgija in Nizozemska? (Delo, 21. jan. 1998, NB) |
| Po naših podatkih je v ZDA okrog 100 objektov, za katere bi si želeli, da zanje skrbi ameriška vlada, vendar nam jih bo skozi rešeto uspelo spraviti verjetno le 10 odstotkov,« je dejal Zupan. (Delo, 8. jul. 1998, NB) |
| Takoj so jo vtaknili v razred, kamor so skozi rešeto padli učenci, ki jih niso predvideli za uspešen konec šolanja. (Teleks 1981, št. 5, 31) |
| »Pri moji veri, vidiš, tvoj gospod Kurz je že spet padel skozi rešeto,« pravi eden od obeh delavcev drugemu. (T. Mann–R. Pohar, Buddenbrookovi, 1957, 43) |
príti na rešêto ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| priti v (kritično) obravnavo, pretres | Skrij zgleda▾Pokaži zgleda▾ |
| |
Zgleda rabe | Vse človeške vrednote so prišle na rešeto, in dosti plev je odnesel vihar razburkane dobe. (O. Župančič, Veš, poet, svoj dolg?, 1948, 45) |
| Trst je zlata jama za razpečavanje ponarejenega denarja, zato se na mejnem prehodu v Kozini večkrat ustavijo ponarejeni dolarji ali lire. Veliko jih seveda tudi pride skoz carinsko rešeto in ne mine teden, da se v tržaških trgovinah ne bi pojavil ponarejen denar. (M. D., Tovariš 1971, št. 37, 27) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Gl. dati koga/kaj na rešeto. |
správiti kàj skozi rešêto, gl. prebiti se skozi rešeto.
v rešêtu vôdo nosíti knj.; pren., tudi kot primera, tudi z rešetom | |
| Pomen |
| |
| zaman tratiti čas, zaman se truditi, neumno ravnati | Skrij zgleda▾Pokaži zgleda▾ |
| |
Zgleda rabe | Spet drugi gredo s plačili bogov še bolj na široko kot ta, ko pravijo, da za pravičnim in zvestim možem ostanejo še njegovi vnuki in pravnuki pošteni. Tako in podobno hvalijo pravičnost; brezbožne in nepravične pa pokopavajo v blato podzemlja, kjer morajo nositi v rešetu vodo … (Platon, Država, NB) |
| Prvi kristjani pa so hoteli kriti pomanjkanje neznanskega proletariata, ki ni delal, z nenehno delitvijo bogastev, ki so jih dajali bogatini, a to je bilo, kot da bi nosil vodo z rešetom. (B. in D. Debenjak, R. Luxemburg – A. Ribič, Izbrani spisi, 1977, 283) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Kot kaže prvi zgled, izhaja obravnavani frazem iz grške mitologije, v kateri so bogovi brezbožne in nepravične ali kako drugače grešne kaznovali z nesmiselnimi deli, med katerimi je tudi Sizifovo (gl. Sizifovo delo). Nanaša se verjetno na Danaide, po grškem mitu 50 hčera kralja Danaja iz Argosa, ki jih je snubilo 50 sinov njihovega strica Ajgipta. Po očetovem nasvetu je na poročno noč vsaka zabodla svojega moža, razen najmlajše Hipermnestre, ki je iz ljubezni prizanesla svojemu Linkeju, s katerim sta potem zasnovala rod Danajcev. Druge sestre so morale za kazen v podzemlju nenehno polniti amfore brez dna. Delo Danaid, danaidsko delo je postalo prispodoba za utrudljivo, neuspešno delo. Frazem v rešetu vodo nositi omenja že J. Glonar pri iztočnici rešeto – vodo v rešetu nositi: neumno ravnati; različico pa Plet. II, 418, po Murku in Cigaletu: vodo z rešetom zajemati, Wasser im Siebe tragen wollen, ein untauglichens Mittel anwenden. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
Jezik in ustreznik | bolg. | nalivam voda v rešeto |
| | čerpja voda v (s) rešeto |
| češ. | nabirat vodu řešetem |
| hr., srb. | grabiti (hvatati) vodu rešetom |
| | nositi vodu u rešetu |
| nem. | mit dem/einem Sieb Wasser schöpfen |
| pol. | czerpać wodę rzeszotem |
| rus. | rešetom (v rešete) vodu nosit’ |
z rešêtom vôdo nosíti, gl. v rešetu vodo nositi.
z rešêtom vôdo zajémati, gl. v rešetu vodo nositi.
znájti se na rešêtu, gl. biti na rešetu. KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 12. 2024.