íti v Rím ekspr.; evfem., o ženski
| Pomen | ||
| roditi | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Porodnici, ki se uleže v porodno posteljo, pravijo tu, da gre v Rim. (B. Kuhar, Odmirajoči stari svet vasi, 1972, 182) | |
| Ženske, ki so zadaj na prstih stoje vlekle pogovor na uho, so jima pomagale. »Baharija, ne pa bogatija.« »Pravijo, da pojde kmalu v Rim. A?«. (Juš Kozak, Šentpeter, 1931, 104) | ||
| »Veronike ne bo, je šla romat v Rim. Mi pa skoraj gotovo pridemo malo pozaplečevat. (J. Jalen, Vozarji III., 1960, 23) | ||
| V tistem času je imela smolo, da je šla v Rim. Kakor vsakdo ve, se je ta nosečnost končala s poroditvijo lepe hčere. (H. de Balzac–A. Debeljak, Okrogle povesti, 1954, 445) | ||
| »Kajti, da bi zaradi ženske prezgodaj pod travo prišli, zato smo predobri, dejal bi,« govori vredni tovariš ter lije vino v grlo. »Kaj pa meni oni srečni mož, kateremu si sladko polovico izvabil iz gnezda, kam da je šla, k spovedi v Rim ali kam?« (J. Jurčič, Lepa Vida, NB) | ||
| Mar b’ sam’ mene ti ljubila,/ Pa t’ na blu jit’ treba v Rim. (OSNP 7325, Iz Kamenc) | ||
| Dekleta, sluhajte,/ Da pot vam v Rim/ Je zmiraj lih gladka:/ Po let’ in po zim’!. (SNP II, št. 3185, Rož) | ||
| Izvor frazema | ||
| Pri razlagi izvora frazema iti v Rim je treba upoštevati, da so nekdaj ženske nosečnost skrivale pred javnostjo. Prav tako niso govorile o spolnosti in porodu naravnost, ampak po ovinkih, prikrito. Verjetno je na to vplivalo tudi verovanje, da lahko nečisti, zlobni duhovi ipd. škodijo novorojenčku. Te so včasih skušali zavarovati tudi s t. i. varovalnimi imeni, kar je v nekih primitivnih civilizacijah pripeljalo do zelo zapletenega načina poimenovanja. V našem okolju se je zadeva dodatno zapletla, če je bila nosečnost zunajzakonska, torej spotakljiva tako za okolje kot za Cerkev. V takem primeru so nosečnico včasih in glede na možnosti poslali v kak drug kraj h kaki sorodnici ipd., da je tam rodila in se z oddajo otroka v rejo ali v posvojitev rešila iz kočljivega položaja. Z umikom iz domačega okolja so včasih prekinjali tudi nezaželena ljubezenska razmerja, posebno med ljudmi različnih slojev. Da je bil cilj takih in podobnih odhajanj po vzorcu iti nekam, iti v kraj x v tem primeru izbran prav Rim, je možno razložiti s tem, da je to najbolj znano krščansko romarsko mesto, kar dokazujeta tudi pregovor Vse poti vodijo v Rim in sam izraz romar. Frazem iti v Rim ima narečno različico v kor. obir. v Rim je šwa (pu zwone) s še dvema sopomenkama peč se je podrwa in u swam je j udrwa, ki prav tako prikrito, varovalno govorita o porodu. Frazem iti v Rim je tudi v nem. – sie ist nach Rom gereist ‘ona je rodila’, frazem peč se je podrla pa v kaš. – p’ec sa rozvalił ‘o ženski, ki je rodila’. V drugih jezikih nisem našel ustreznih izrazov, ki bi imeli v svoji sestavi ime Rim. Obstaja pa pomensko in predstavno ustrezni zastareli petersburški frazem sъezdit’ v Moskvu (tj. odpotovati v Moskvo) ‘znebiti se nosečnosti, roditi’. S področja spolnosti je tu vredno omeniti kor. obir. papeža v Rim poswat ‘imeti spolni odnos’ in kaš. bëc v R’im’e (tj. biti v Rimu) ‘zaspati po običajnem času za spanje’. Kot romarsko mesto je Rim tudi v frazemu zvonovi gredo (odletijo) v Rim (na božjo pot, k svetemu očetu po blagoslov), tj. ‘utihnejo (v času od velikega četrtka do velike sobote)’. To je razvidno tudi iz naslednjega navedka: Kakor je znano, ustavijo na Veliki četrtek in petek po katoliških cerkvah vsako zvonjenje. Splošna govorica je, da gredo takrat zvonovi v Rim. Pri nas pa pravimo, da zvonove »zavežejo«. Namesto zvonov klopota raglja. (M. Komanova, Na Gorenščem je fletno, 1928, 20) | ||
zvonôvi gredó v Rím, gl. zvon.
zvonôvi odletíjo v Rím, gl. zvon.
Dostopnost