báti se lástne sénce nevtr.; pren., dov. zbati se, ustrašiti se
| Pomen | ||
| bati se vsega brez razloga, biti plašljiv | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Tako je nastala kardinalno zgrešena ocena o koristnosti nagle razprodaje bank tujini. NLB je samo plašno čivknila, da to morda ni dober načrt, NKBM, ki se boji lastne sence, še tega ne. (Delo, 17. nov. 2001, NB) | |
| To so vsekakor posledice obdobja po letu 1971, ko je bila hrvaška politična javnost obsojena na molk, politična elita pa se je v zadnjih letih pred političnimi spremembami bala celo lastne sence. (Delo, 1. okt. 1998, NB) | ||
| V demokratičnih družbah bo vsaka stranka zamenjala vodjo, če ugotovi, da ga je čas povozil. Naša oblastna stranka pa je organizirana po boljševiškem modelu, v katerem se marsikdo boji lastne sence. (Delo, 10. jul. 1999, NB) | ||
| Tretja težava te politične iluzije o vertikali oblasti pa je njen način delovanja, ki spominja na otroško igrico »telefon«. Nikoli namreč ne veš, kako bodo tvoje še tako pametne ukaze razumeli lastne sence boječi se lizuni na koncu piramide. (Delo, 15. sep. 2004, NB) | ||
| Z zgodovinskega stališča je bil Martin Luther res zaletav, trdoglav in nedosleden človek, predvsem pa brez posluha za stvarnost in socialno in politično dogajanje okrog sebe. Še za življenja se je ta kmetavzarsko neustrašni bojevnik zoper mogočni papeški Rim ustrašil svoje lastne sence, se premislil in umaknil: če je najprej terjal za kardinale in celotni plevel rimske Sodome neusmiljeno kazen in si želel celo umiti roke v njihovi krvi, je v zrelih letih spravljivo dejal: »Ne bi rad, da bi se z nasiljem borili za evangelij in zaradi njega prelivali kri.« (Marjan Rožanc, O svobodi in Bogu, Izbrani eseji, NB) | ||
| Na hodniku se je ustrašil lastne sence, ki je oponašala padajoče vrane in je povrhu še izdajsko kriknila, skotalila se mu je pod noge in se zamotala med mrkanje ranega jutra. (F. Lipuš, Zmote dijaka Tjaža, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem bati se lastne sence, ki ima lahko tudi dovršni različici z glagolom zbati se ter z glagolom ustrašiti se, izhaja kot kalk morda z nemškim posredovanjem iz lat. Umbram suam metuit (gl. Quintus Cicero, De petit cons. 2, 9) in Umbram timere (tj. ‘bati se sence’) (gl. M. Tulius Cicero, Ad Atticum XV, 20, 4), to pa iz gr. ten heaytoy skian dedoiken iz komedije Aristofana. Frazem sicer temelji na resnični okoliščini, ko se kdo res ustraši svoje navadno zelo popačene, neprepoznavne sence, kot kaže zadnji, Lipušev zgled. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to be afraid of one’s own shadow |
| fr. | avoir peur de son ombre | |
| hr., srb. | bojati se svoje sjene | |
| bojati se vlastite sjene | ||
| plašiti se svoje sjene | ||
| plašiti se vlastite sjene | ||
| kloniti se svoje sjene | ||
| nem. | sich vor eigenen Schatten fürchten | |
| pol. | bać się własnego [swojego] cienia | |
| lękać się własnego [swojego] cienia | ||
| rus. | bojat’sja svoej teni | |
kàkor sénca, gl. kot senca.
kot sénca ekspr.; pren., primera
| Pomen | ||
| 1. nenehno, stalno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Ker so mi tekmeci skozi sledili kot senca, mi je bilo jasno, da jih bom moral ugnati s taktičnim tveganjem,« je povedal kapetan Telekoma, ki 9 km pred koncem ni odgovoril na napad Denisa Lunghija in Filippa Simeonija. (Delo, 19. avg. 2000, NB) | |
| »Prav težko dosežem, da sem lahko s teboj na samem,« je Hubie rekel Annie. »Prejšnji vikend je bila zabava, na kateri so bili vsi fantje, potem naju je Sean Maine povsod zasledoval kot senca …« (Maeve Binchy, Hiša na Tari, NB) | ||
| In ker opozicija, ko gre za strateško odločanje o prihodnosti, sledi oblasti kot senca, ker vlade ne more spodnesti na edinem strateškem vprašanju, ker glede tega strateškega vprašanja nima alternative, še celo modalne alternative ne, se njena dejavnost izteka v politični kanibalizem. (Delo, 19. okt. 1998, NB) | ||
| V četrtem krogu se je Camlek sicer pognal tudi mimo na treningu daleč najhitrejšega Domžalčana, a mu je ta do desetega kroga sledil kot senca, nato pa v trenutku nepazljivosti spet švignil v vodstvo. (Delo, 13. jul. 1998, NB) | ||
| Po atentatu je Friedrich Braun veljal za primernega za boljšo družbo in se je sončil v senci nacistične prominence. Gretl Braun je svoji sestri sledila kot senca. (Delo, 14. jan. 2003, NB) | ||
| 2. neopazno | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Fant se ji je smilil; zato mu je pustila to edino veselje. Spremljala ga je kakor senca in od hude skrbi bi ji lasje gotovo posiveli, če bi že zdavnaj ne bila srebrnolasa. (C. Kosmač, Življenje in delo Venca Poviškaja, NB) | |
| Vendar je že blizu trenutku, ko se bo presenečena ustavila, ko bo v odrski temi zagledala svoj neponovljivi eho, ki jo bo od tedaj naprej spremljal kakor senca. Najti pa bo morala še svoje fizično telo. (Delo, 11. nov. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem kot senca z zamenljivimi glagolskimi sestavinami slediti, zasledovati, spremljati v glagolskih frazemih temelji na prenesenem pomenu primerjalnega sklopa kot (kakor) senca ‘nenehno, stalno; neopazno’. Z glagolom spremljati je že v Plet. II, 469: vedno ga spremlja kakor senca. | ||
právda za ôslovo sénco, gl. pravda.
právdati se za ôslovo sénco, gl. prepirati se za oslovo senco.
prepír za ôslovo sénco, gl. prepir.
prepírati se za ôslovo sénco ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| prepirati se za nepomembne, nevažne stvari | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Medtem ko se pri nas prepiramo za oslovo senco, so pri sosedih Hrvatih napovedali še strožje globe za prometne kršitve. Očitno so tudi pri njih spoznali, da je mogoče le s strožjo kaznovalno politiko v prometu doseči boljšo varnost. (Delo, 6. jul. 2004) | |
| In danes na veliko razpravljati o tem programu je popoln nesmisel. Ali ga predloženega skupaj, verjetno z vladinim amandmajem – z vsem spoštovanjem do ostalih, katere sprejmemo – sprejmemo ali pa ne sprejmemo, v nadaljevanju se lahko prepiramo za oslovo senco. (Državni zbor RS: 6. izredna seja, 24. 7. 2001, NB) | ||
| Da o Kosovu kot »presečni množici« med Srbijo in Albanijo niti ne govorimo. Mostar je simbol te nestabilnosti, mostarski most ne bo nikoli trdno stal, dokler se bodo tamkajšnja ljudstva prepirala za oslovo senco. (Delo, 26. jul. 2004, NB) | ||
| Tudi če bodo vsa sodišča spravila na računalnike in dosegli svetovni rekord, namesto zdajšnjega v počasnosti, v hitrosti delovanja sodišča, je to vendarle odločitev ad calaendam grecam. Še najbolje bo, če sodišče, ki bo o tem razsojalo, prestavijo v Višnjo goro, kjer pravdajo se za oslovo senco. (Delo, 14. dec. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| V Pleteršnikovem slovarju je navedena samo zveza oslova senca pri iztočnici oslov, in to brez razlage. J. Glonar, SSJ, 347 pri iztočnici senca navaja frazem prepirati se za oslovo senco: za neumnost. M. Cigale pa v nemško-slovenskem slovarju iz leta 1860 pri iztočnici Bart nem. um des Kaisers Bart streiten razlaga s sln. prepirati se za oslovo senco, za nič. Ustrezni nemški frazem, ki ga Cigale ne navaja, se sicer glasi um den Schatten eines Esels streiten (zanken), v hrvaščini raspravljati o magarčevoj sjeni, a tudi pravdati se za carevu bradu. Približno enak pomen kot sln. prepirati se za oslovo senco ima fr. faire un procès, une querelle sur un pied de muche (tudi faire une querelle d‘Allemand), ki ima namesto oslove sence jedrno sestavino nogo muhe, ki prav tako vzbuja predstavo o nepomembnosti, ničnosti. Ustrezni češki frazem ima za predmet prepira žabjo dlako: hádati se o žabí chlup. Po posamostaljenju glagolskih sestavin prepirati se, pravdati se v obravnavanih frazemih v samostalnike prepir, pravda sta nastala še frazema prepir za oslovo senco, pravda za oslovo senco. Frazem prepirati se za oslovo senco z različico pravdati se za oslovo senco je nastal po Ezopovi bajki Osel in njegova senca. V njej je neki mladenič nekega vročega dne najel osla, da bi iz Aten odjezdil v Megaro. Toda opoldne, ko je sonce le preveč žgalo, je razjahal, da bi se odpočil v senci osla. Gonjač pa ga je začel naganjati iz sence, češ da je najel samo osla, in ne njegove sence. Ko sta se prepirala, kdo ima prav, se je osel naveličal čakati in nenadoma oddirjal. Preostanek poti sta morala iti peš. Erazem Rotterdamski pripisuje pregovorno vrednost citata, ki se v latinščini glasi de asini umbra (tj. ‘o oslovi senci’) Demostenu, ki je nekoč, ko je opazil, da sodniki nepozorno poslušajo njegov obrambni govor, začel pripovedovati zgodbo o oslovi senci. Ko je videl, da ga pridno poslušajo, je obmolknil. Prosili so ga, da bi končal, on pa je rekel: »Torej raje poslušate o oslovi senci kot o zadevi reveža, ki mu gre za glavo.« Bilo jih je sram in so poslušali obrambni govor do konca. | ||
sledíti kómu kot sénca, gl. kot senca.
sprémljati kóga kàkor sénca, gl. kot senca.
sprémljati kóga kot sénca, gl. kot senca.
ustrášiti se lástne sénce, gl. bati se lastne sence.
v sénci smŕti ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| ob navzočnosti smrti, v nenehni smrtni nevarnosti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Turčija je v soboto s tesno zmago nad Kolumbijo (2 : 1) osvojila tretje mesto in tako se nadaljuje turška »bronasta doba«. Seveda je bilo še vse v senci smrti Marca-Viviena Foeja. Igralci so na rokah nosili žalne črne trakove, z minuto tišine pred sodnikovim žvižgom so počastili umrlega Kamerunca. (Delo, 30. jun. 2003, NB) | |
| Britanija: tragedija Bigley. Otok v senci smrti nesrečnega talca. Zakaj in v kakšnih okoliščinah je bil obglavljen britanski talec Kenneth Bigley. (Delo, 11. okt. 2004, NB) | ||
| Rekviem za metamorfozo je tako daleč od matematične urejenosti, prej kaotičen in surov, čeprav prisegajoč na lepoto (»smrt je mati lepote in oče metamorfoze«, slišimo skozi usta neuničljivega lovca na metulje čisto pri koncu) kot tisti gestus, ki nam nemara sploh omogoča kakršen koli govor o življenju v senci smrti … (Delo, 28. avg. 2007, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem v senci smrti temelji na predstavi, da se senca tesno drži tistega, ki jo dela. Ker je to v tem primeru smrt, je bivanje v njeni senci za vsakogar smrtno nevarno. Enak pomen ima predložna zveza blizu smrti. Sestavina senca ima že sama po sebi negativno konotacijo v primerjavi z lučjo, svetlobo, podobno kot noč proti dnevu. V zvezi s tem gl. še frazem živeti v senci [koga/česa]. | ||
zasledováti kóga kot sénca, gl. kot senca.
živéti v sénci [kóga/čésa] ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| biti neopažen, nepomemben zaradi koga, česa | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Človek živi v senci tega demona kot »trava pod kapjo, na ulici, polni ljudi, prašen, opljuvan«, ne da bi poznal smisel svojega obstoja v svetu brez Boga. Vse življenje pričakuje le smrt … (Drago Bajt, V burji besed, NB) | |
| To, da je polbrat slavnega Cheja, mu je v življenju povzročalo tudi nemalo preglavic. Ves čas živi v senci njegove slave, ves čas je legenda pomembnejša od njega. Nobenih zaslug nima, da je njegov polbrat. (Delo, 30. nov. 2002, NB) | ||
| Rezultati so bili osupljivi: devizni priliv se je povečal za več kot dve tretjini, število zaposlenih v turizmu pa za več kot tretjino. Podobne uspehe je požela Nova Zelandija, ki ima le tri milijone prebivalcev in seveda živi v senci velike sosede. (Delo, 18. dec. 2002, NB) | ||
| Z njo Dnevnik, lahko bi rekli, lovi svetovni trend, saj so podobno nagrado – The National Short Story Prize – ustanovili tudi lani na edinburškem knjižnem festivalu in je namenjena »rehabilitaciji« kratke zgodbe, ki nemara živi v senci romana, le da je tam vredna precej več, 15.000 funtov (več kot pet milijonov tolarjev). (Delo, 7. jan. 2006, NB) | ||
| In kot sem že rekel, iz razpada vladavine kralja Salomona se je rodila judovska vera, iz razpada rimskega imperija je vstalo krščanstvo. In še danes zahodni svet živi v senci kralja Salomona kot judovstva in v senci rimskega imperija kot krščanstva. (Delo, 27. jun. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem živeti v senci [koga/česa] temelji na predstavi, da se za senco, ki spremlja koga ali kaj, večinoma nihče ne zmeni, je ne opazi. Nasprotje od tega je, da se kdo znajde v soju žarometov, v svetlobi slave ipd. | ||
Dostopnost