Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
bẹ́l -a prid. lat.‛albus’ (16. stol.), belína, bẹ̑lež, bẹ̑lec, bẹ̑lka, belíca, belȉč, belják, beljakovína, belọ̑čnica, belīti, belílo, beljȃva, pobelīti, razbelīti.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. bělъ, hrv. bijȇl, srb. bȅo, rus. bélyj, češ. bílý. Pslovan. *bělъ̏ je sorodno z lit. bãlas, báltas, bálnas, let. bal̃ts ‛bel’, arm. bal ‛bledica’, gr. phalós ‛bel’, alb. balë ‛čelo’, stind. bhāla- v enakem pomenu (tj. ‛svetli, neporaščeni del obraza’), vse iz ide. korena *bhel(H)- ‛sijoč, bel’ (Be I, 16, SP I, 238, Po, 118).
 
Povezane iztočnice
 
Glej tudi zabelīti, belúš, bláto.
Slovenski etimološki slovar³