Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
čebẹ̑la -e ž lat.‛apis’ (16. stol.), star. in nar. tudi bučẹ̑la (16. stol.), čbẹ̑la, pčẹ̑la, čẹ̑la, béčula, čmẹ̑la; čebẹ̑lica, čebelár, čebelnják, čebẹ̑lji.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela. Pslovan. *bъčela̋ ali *bьčela̋ ‛čebela’. Pripone z elementom -el- se v slovan. jezikih pogosto uporablja pri poimenovanju živali, zlasti žuželk, npr. sloven. žužẹ̑lka. Če je pravilna rekonstrukcija *bъčela̋, je beseda sorodna z glagolom bučáti, njen prvotni pomen pa nekako *‛bučeča, brenčeča žuželka’ (SP I, 456). Če je pravilna rekonstrukcija *bьčela̋, kar se zaradi vzporednic zdi bolj verjetno, gre za tvorbo iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’, ki ga najdemo še v tvorbah stir. bech, lit. bìtė, stvnem. bini, nem. Biene, ags. beo, angl. bee, vse s pomenom ‛čebela’, lat. fūcus ‛trot’ (Be I, 75, Po, 116).
 
Slovenski etimološki slovar³