Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
čīst čísta prid. lat.‛purus, mundus, sincerus’ (10. stol.), čístiti, čistóča, čístost, čistína, číšča, čȋstka, čistȋlen, čistȋlka, čistȋlnica, čistȗn, čistȗnstvo, očístiti, očiščeváti, počístiti, razčistiti, razčiščeváti; zanikano nȅčȋst lat.‛impurus’, nečȋst lat.‛impudicus, libidinosus’, nečistováti, nečȋstnik, nečȋstnica.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý. Pslovan. *či̋stъ ‛čist’ je dalje enako s stprus. skīstan (tož.) ‛čist’, lit. skýstas ‛redek, tekoč’, let. šk'īsts ‛redek’ in ‛čist (o tekočini), precejen’. Vse to so prvotni trpni deležniki glagolske baze *sk'hei̯d-, ki je pomenila *‛čistiti tekočino, cediti’ in ki je ohranjena v lit. skíesti ‛razredčiti, ločevati’, pslovan. *cědi̋ti, sloven. cedīti in sorodnem. Čīst torej prvotno pomeni *‛precejen, očiščen gošče’. Prvotni pomen ide. baze *sk'hei̯d- rekonstruirajo *‛rezati, ločevati (tudi goščo od čiste tekočine)’. Ohranja se še npr. v gr. skhídzō ‛razcepim, ločujem’ (glej shizofrenȋja), lat. scindere ‛razrezati, ločiti, razcepiti’ (SP II, 212 ss., Po, 920, Ma2 I, 561).
 
Povezani iztočnici
 
Glej tudi cedīti, cẹ́sta.
Slovenski etimološki slovar³