Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Etimološki

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
devẹ̑t štev. lat.‛novem’ (15. stol.), devéti lat.‛nonus’, star. devẹ́ti; devetẹ̑r, devetẹ̑ren, devétič, devetíca, devẹ̑tka, devetína idr.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. devętь, hrv., srb. dȅvēt, dȅvet, rus. dévjatь, češ. devět. Pslovan. *dȅvętь je dalje sorodno z lit. devynì, let. deviņi ‛devet’. Začetni d- se je v lit., let. in v slovan. jezikih verjetno vzpostavil pod vplivom števnika ‛deset’. V drugih jezikih najdemo na tem mestu n-, kar je prvotnejše, prim. stprus. newīnts, stind. náva, gr. ennéa, lat. novem, alb. nëntë, got., stvnem. niun, nem. neun, toh. AB ñu ‛devet’. Ide. praoblika se je glasila *(h1)néu̯n̥ (SP III, 91, Po, 318 s., Be I, 99, Ma2 II, 24). Ker ide. števnik, ki je pomenil ‛osem’, morda kaže na staro dvojinsko obliko, to pa bi impliciralo nekdanji štiriški in kasneje osmiški način štetja (s pomočjo prstov ene oz. obeh rok brez palcev), se zdi verjetno, da je ide. števnik s pomenom ‛devet’ v zvezi z ide. pridevnikom *néu̯o- ‛nov’. Lahko je brezkončniški mestnik *(en) néu̯n̥ ‛v novem, po novem’ osnove *neu̯r̥, *neu̯-n-, ki se ohranja v gr. nearós ‛mladec’ in arm. nor ‛nov’. Če je domneva pravilna, sta vzglasna samoglasnika v arm. in gr. del predloga in ne refleksa laringala, ‛po novem’ pa kaže na opustitev osmiškega in uvedbo desetiškega sistema (Winter, IE Num., 13 s., Gl, 194).
 
Povezani iztočnici
 
Glej tudi devẹ̑tdeset, devẹ̑tnajst.
Slovenski etimološki slovar³