Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
glȗh glúha prid. lat.‛surdus’ (16. stol.), glȗšnik, glȗšec, naglúšen, glušīti, glušȋlec, oglušẹ́ti, oglušīti.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. gluxъ, hrv., srb. glȗh, rus. gluxój, češ. hluchý. Pslovan. *glȗxъ ‛gluh’ je dalje sorodno z lit. glùšas ‛neumen’. Ide. izhodišče je verjetno *ghlou̯so- ‛gluh’, prvotno domnevno ‛neumen, bedast’, kar je tvorba iz baze *ghleu̯- ‛biti vesel’, iz katere je z drugimi priponami še pslovan. *glȗpъ ‛neumen’ > sloven. glȗp ‛neumen’ in ‛gluh’, pslovan. *glȗmъ, *gluma̋ > sloven. glúma ‛šala’ (16. stol.). K pomenskemu razvoju ‛neumen, bedast’ > ‛gluh’ prim. še stvnem. tumb ‛nem, gluh’ in ‛neumen’, od koder se je razvilo današnje nem. dumm ‛neumen’ (Be I, 150, ES VI, 146).
 
Slovenski etimološki slovar³