Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
hrȗška -e ž lat.‛pirus, pirum’ (16. stol.), hrúškov, hrúškovec; nar. tudi grȗška. Iz prvotnejše besede brez pripone -ka so pri nas pridevnik hrúšev, kolektiv hrúševje, snovni samostalnik hruševína, manjšalnica hrúšica in več zemljepisnih imen, npr. Grúšovje, Hrúšica.
 
Razlaga
 
Različica hrȗška je nastala v osrednjih sloven. narečjih iz krȗška (kakor hrásta iz krásta, glej tudi ọ̑hrovt) in je enaka s hrv., srb. krȕška. Narečna različica grȗška je enaka z rus. grúša, češ. hruška. Pslovan. *grűša in *krűša ‛hruška’ je dalje sorodno z nar. let. grauše, lit. kr(i)áušė, let. krausis, stprus. crausy ‛hruškovo drevo’, crausios mn. ‛hruške (plodovi)’. Beseda je verjetno izposojena iz nekega vzhodnega jezika, saj neobičajnih sprememb v vzglasju sicer ni lahko pojasniti. Iz iste predloge je izposojeno ali pa je z njo sorodno kurdsko korêshi, kurêshî ‛hruška’ (Be I, 205, Frae, 296). Druga, manj verjetna možnost je domneva, po kateri naj bi bila beseda sorodna s pslovan. glagoloma *grűšiti in *krűšiti, sloven. krúšiti. Hruška naj bi bila poimenovana po krhkosti vej ali po mehkost sadeža. Možna vzporednica takšni pomenski motivaciji bi bila lat. pirum, če je to nastalo iz *piso-, tvorbe iz ide. korena *pei̯s- ‛tolči, phati’ (ES VII, 156), vendar je to dvomljivo, saj lat. besedo skupaj z gr. ápion ‛hruška’ navadno izvajajo iz nekega slabo poznanega predindoevropskega sredozemskega jezika (WH II, 310).
 
Slovenski etimološki slovar³