Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
in vez. lat.‛et’, star. ino (14. stol.), inu (16. stol.), nar. tudi no.
 
Razlaga
 
Enako je strus. ino ‛ampak’, inъ ‛če’, nar. rus. íno ‛že’ (v zvezah s pomeni tipa ‛kako že’), in ‛ampak, vendar, medtem’, star. ukr. i nó ‛samo, le’, nar. češ. inu ‛da’. Pslovan. *ino je sklop iz pslovan. *i ‛in’ (danes redko sloven. i ‛in’ /10. stol./, hrv., srb. i, rus. i ‛in’ itd.) in poudarjalne členice *no. Pslovan. *i je lahko nastalo iz ide. *ei, mest. kazalnega zaimka *e- (ES VIII, 167 s.). Če je domneva pravilna, je pslovan. *i prvotno pomenilo *‛pri tem’. Druga možnost je domnevanje izhodišča v ide. *ē̃t, iz česar se je razvilo tudi lit. ė̃, ė̃gi ‛in, pa, vendar’, kar je kakor stind. ā́t ‛nato, in, dalje, tako’ prvotni ablativ istega zaimka. Če je pravilna ta domneva, je pslovan. *i prvotno pomenilo *‛od tega (dalje)’ (Po, 284, Ma2 I, 163). Ta možnost se zdi vabljiva, ker je tudi variantni ablativ ō̃t morda dal pslovan. *a s pomenom ‛in’.
 
Povezane iztočnice
 
Glej tudi a1, ȋpak, ȋtak.
Slovenski etimološki slovar³