Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
kāj1 čẹ̄sa zaim. lat.‛quid’ (15. stol.), nedoločno nẹ̄kaj, nar. tudi (Prekmurje). V prisl. kȁj se ohranja kratki naglas.
 
Razlaga
 
Enako je hrv. kajk. kaj ‛kaj’, nar. polj. ka, kaj ‛kje, kam, kjer, ko’, nar. češ. kaj ‛kam’. Pslovan. *ka̋ (*ka̋jь vsebuje še členico ali oziralni zaimek *, *je) se je razvilo iz ide. *kah2 ‛kam’, kar je lativ vprašalnega zaimka *ke/o- ‛kdo, kaj’, ki se ohranja še v lat. quā ‛kje, kjer, kod, koder, kako, kakor’. Iz iste oblike je s pripono *-mo tvorjeno pslovan. *ka̋mo, sloven. kām. Če je domneva pravilna, se je pslovan. *ka̋ ‛kam, kje’ prek absolutnega oziralnega zaimka in veznika, ohranjenega v nar. in pog. sloven. ka, ‛ki, kateri, ko, kamor, da itd.’, razvilo v današnjo vprašalnico. Tipološka vzporednica takšnemu razvoju se ponuja v lit. kur ‛kje, kam’, iz česar je tvorjeno kur̃s ‛kateri’, in v nem. wo ‛kje’, ki je nar. tudi absolutni oziralni zaimek in veznik (Snoj, Škrabčeva misel II, 187 ss.). V nekaterih drugih slovan. jezikih se v pomenu ‛kaj’ uporabljajo refleksi pslovan. *čьtȍ (npr. hrv., srb. štȍ, rus. čtó), kar je nastalo iz ide. *ki- (prim. lat. quis ‛kdo’, quid ‛kaj’) in zaimka *tod oz. členka pslovan. *to (Be II, 9). V čak. čȁ se ohranja pslovan. *čь, v češ. in polj. co pa rodilniška oblika *česȍ, drugotno *čьsȍ. Pslovan. *ničьto ‛nič’ se pri nas ohranja v nȋšter ‛nič’ (16. stol.), nȋštrc ‛utelešen nič’.
 
Povezane iztočnice
 
Glej tudi -kaj, kajnȅ, kājti, kām, zakāj, kȁr1, kdọ̄, kjẹ̄, kdāj, ki1, k, kāk, katẹ̄ri, kọ̄d1, čemū, čȋm, mrčẹ̑s.
Slovenski etimološki slovar³