Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
kozọ̑lec1 -lca m ‛lesena, od strani odprta stavba za sušenje sena ali žita’, star. kozlec (18. stol.).
 
Razlaga
 
Pisava kozọ̑lec verjetno predstavlja nar. izgovor kozȕc, kar bi bilo upravičeno poknjižiti kot kozlȅc, kózlec. To izgleda manjšalnica od sloven. kózel. Pomenski razvoj iz ‛kozel’ v ‛ostrv, rogovilasta priprava za sušenje sena ali žita; stog’ zasledimo še npr. v nar. hrv., srb. kòzlac ‛stog sena’, nar. rus. kozléc ‛manjši voz sena’, kaš. kozeł ‛ogrodje za žaganje drv, sušenje sena’, nar. polj. kozioł ‛sušilnica za seno’, nar. češ. kozelek ‛sklad devetih snopov’, slovaš. kozol, rod. -zla ‛stog sena ali slame’. Po kozi ali kozlu so poimenovane tudi druge priprave, npr. sloven. kóza za žaganje drv, nem. Sägebock (k Bock ‛kozel’), lat. capreolus (iz capra ‛koza’) provan. kabro, špan. cabrio v obeh pomenih. Vendar ni izključeno, da se je s to slovan. osnovo pomešala osnova *kas- ‛stog’, ki se pojavlja v centralnih Alpah (Be II, 77).
 
Povezana iztočnica
 
Dalje glej kóza.
Slovenski etimološki slovar³